Ta je trajala teden dni, za govorniškim odrom pa so se zvrstili predstavniki 190 od 193 članic ZN-a.

Med njimi je bilo 71 voditeljev držav, 42 premierjev, šest podpredsednikov in prestolonaslednikov, osem podpredsednikov vlad, 53 ministrov, trije namestniki ministrov in sedem veleposlanikov ter trije opazovalci. Le okrog deset odstotkov je bilo govornic in Yang je na to posebej opozoril.

Sekretariat ZN-a je medtem sporočil, da so se države članice ZN-a v tednu dni razprave zavezale, da bodo okrepile mednarodno sodelovanje za učinkovito odzivanje na sedanje in prihodnje svetovne krize. Vsi govorniki, med katerimi je bil tudi premier Robert Golob, so priznavali, da je svet v krizi, ob tem pa so podajali predloge za boljše delovanje mednarodnega sistema.

Med izpostavljenimi vprašanji so bili pozivi k odpravi konfliktov, reforma Varnostnega sveta, večja zastopanost afriških držav na svetovnem prizorišču, podnebna kriza, trajnostni razvoj, revščina, neenakost, enakost spolov ter negativni učinki tehnološke in digitalne preobrazbe.

Med stranskimi dogodki je bilo zasedanje platforme voditeljic Generalne skupščine ZN-a, ki je imela v dosedanji zgodovini le štiri predsednice. Trenutno je govor tudi o pobudi, da bi se na tem položaju vsako leto menjavala moški in ženska.

ZN še ni imel generalne sekretarke in Guterresa bi utegnila naslediti ženska, pri čemer se je pretekli teden najpogosteje omenjalo ime premierke Barbadosa Mie Mottley. Ta je v odmevnem govoru opozorila kolege, naj se zresnijo, ker si svet ne more privoščiti spopadov, medtem ko je ogrožen njegov obstoj.

Potekala sta tudi dogodka o višanju gladine morja zaradi podnebnih sprememb in odpornosti bakterij na antibiotike in druga zdravila. Ponovno so razpravljali še o popolni odpravi jedrskega orožja.

Glavna tema večine govorov so bile vojne na čelu z vsemi, ki potekajo na Bližnjem vzhodu ter v Ukrajini in Sudanu. Yang je v sklepnem govoru opozoril na izjemno dramatično stopnjevanje nasilja med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu in pozval vse strani, naj nemudoma sklenejo premirje.

Tudi kanadska ministrica za zunanje zadeve Melanie Joly je dejala, da v Libanonu ne sme biti vojne, medtem ko je Izrael na meji kopičil tanke in se pripravljal na kopensko ofenzivo proti Hezbolahu.

Joly je bila med tistimi, ki so zahtevali, da bo naslednja predsednica Generalne skupščine ženska, njen irski kolega Sean Fleming je opozarjal na uničujoče posledice podnebnih sprememb, minister za zunanje zadeve Burundija Albert Shingiro pa je zahteval usmeritev v zagotavljanje gospodarske neodvisnosti držav. "Mir brez razvoja je le prazno sanjarjenje," je dejal.

Veleposlanik Severne Koreje Song Kim je razlagal, kako pri njih šolskim otrokom zagotavljajo mlečne izdelke na račun države, v desetih letih pa da bo svet videl popolnoma prerojeno državo. Zatrdil je, da imajo jedrsko orožje le zaradi obrambe pred ameriško grožnjo, in svaril pred širitvijo zveze Nato na vzhod.

Predstavnik Južne Koreje mu je oporekal, da severna soseda demonizira ZDA, da upraviči svoje jedrsko orožje, na kar je Kim odvrnil, da je to žalitev suverenosti, zaradi česar da bo njegova država plačala visoko ceno.

V podobnem slogu so se sprli še predstavniki Egipta in Etiopije glede regionalnih vojn ter Alžirije in Maroka zaradi Zahodne Sahare.