Volivci izbirajo med dvema socialdemokratoma, diplomatom Bernardom Arévalom in nekdanjo prvo damo Sandro Torres. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na veliko prednost Arévala.

Volišča po državi so se odprla ob 15. uri po srednjeevropskem času. Arévalovemu presenetljivemu uspehu v prvem krogu so sledile racije v pisarnah njegove stranke Semilla in volilnih uradnikov, zaradi česar so Združeni narodi, EU in Organizacija ameriških držav (OAS) posvarili pred spodkopavanjem glasovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Glede na to, da sta oba kandidata socialdemokrata, bodo Gvatemalci prvič po več kot desetletju dobili levo usmerjenega predsednika, ki bo zamenjal sedanjega nepriljubljenega predsednika Alejandra Giammatteja. Po zadnjih anketah naj bi sicer precej bolje kazalo 64-letnemu Arévalu, ki je v prvem krogu prejel 12,2 odstotka glasov, 67-letna Torres, nekdanja žena nekdanjega in zdaj že pokojnega predsednika Álvara Coloma, pa 15,1 odstotka.

Prvi krog volitev, na katerem se je za položaj predsednika države potegovalo več kot 20 kandidatov, sta zaznamovala nizka udeležba in veliko število oddanih praznih glasovnic. Glasovalo je približno 57 odstotkov od 9,4 milijona volilnih upravičencev, praznih glasovnic pa je bilo približno sedem odstotkov.

Volitve so poleg tega zaznamovale tudi domnevno neupravičene izključitve nekaterih kandidatov ter obtožbe o zatiranju medijev in kupovanju glasov. Poleg predsednika so volivci izbirali tudi 160 članov kongresa, 340 županov in 20 delegatov parlamenta te srednjeameriške države.

Državo sicer pestijo revščina, nasilje in korupcija. Mnogi Gvatemalci so izgubili zaupanje v politiko in dvomijo, da bodo volitve prinesle bistvene spremembe.