Nekdanji premier, ki ga je podprlo 72 poslancev, mora zdaj oblikovati novo vlado in se spopasti z gospodarsko krizo v državi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Mikati je kot libanonski premier služil že dvakrat, in sicer leta 2005 in 2011. Za že tretjega mandatarja v zadnjem letu so ga danes podprli večji politični bloki v parlamentu, med njimi tudi proiransko gibanje Hezbolah.

Nova vlada bo predvidoma sestavljena predvsem iz strokovnjakov, ki se bodo spoprijeli z gospodarsko krizo, najhujšo v državi od konca državljanske vojne leta 1990.

Mikati je po imenovanju dejal, da ne bi sprejel položaja, če ne bi imel potrebnih zagotovil zunanjih sil, s čimer je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP mislil podporo iz tujine. "Nimam čarobne palice in sam ne bom zmogel čudežev," je dodal in povabil k sodelovanju.

Novi mandatar velja za najbogatejšega Libanonca. Njegovo bogastvo ocenjujejo na 2,7 milijarde dolarjev. Veliko Libanoncev mu očita, da je del koruptivnega vladajočega razreda v državi.

Po libanonski ustavi mora predsednik države opraviti pogovore z različnimi političnimi bloki v parlamentu, preden novega premierja pozove k oblikovanju vlade. Prejšnji mandatar Saad Hariri je odstopil 15. julija, zaradi notranjepolitičnih sporov. Že pred tem je po siloviti eksploziji v Bejrutu lani avgusta odstopil premier Hassan Diab.

Libanon že dalj časa pretresa ena najhujših gospodarskih, družbenih in političnih kriz v zgodovini države, ki se kaže v padcu nacionalne valute, hiperinflaciji in obubožanju velikega dela prebivalstva. Krizo sta še zaostrili pandemija covida-19 in katastrofalna eksplozija v bejrutskem pristanišču 4. avgusta, ki je razdejala prestolnico in zahtevala okoli 190 življenj, več kot 6000 ljudi pa je bilo ranjenih.