Nasprotniki iz politične in civilne sfere so zakonodaji oporekali predvsem zaradi visokih zagroženih kazni ter strogih določb, ki bi lahko omejile svobodo govora v tej entiteti BiH-a.

Spremembe kazenskega zakonika z vnovično opredelitvijo obrekovanja kot kaznivega dejanja so v Republiki Srbski napovedali lansko jesen, pobudnik pa je bil predsednik te bosansko-hercegovske entitete Milorad Dodik. Trdil je, da želi preprečiti širjenje neresničnih informacij v javnosti in medijih.

Skupščina je osnutek zakona sprejela marca, nato pa je bil dva meseca v javni razpravi. Po številnih kritikah ter pozivih domačih in tujih novinarskih in nevladnih organizacij, pa tudi EU in ZDA, naj zakona ne sprejmejo, so v končnem predlogu zakona samo znižali predvidene denarne kazni.

V osnutku so namreč predvidevali, da bo za žalitev dobrega imena in časti najnižja kazen 2500 evrov, najvišja pa več kot 50.000 evrov. V končnem predlogu, ki je bil sprejet julija, pa so predvidene kazni od 1000 do 3000 evrov.

Ostaja pa določilo, po katerem je za "nepooblaščeno objavljanje in kazanje tujih dokumentov, portretov in posnetkov" zagrožena denarna kazen ali do dve leti zapora.

Kljub omenjenim omilitvam so novinarske organizacije opozarjale, da bo prav zato, ker obstaja možnost kazenskega pregona in dolgotrajnih sojenj, zakon glavno orožje oblasti za zadušitev kritik.

Evropska unija je že ob pobudi za sprejem zakona izrazila zaskrbljenost in ocenila, da bi pomenil korak nazaj za BiH na evropski poti.

Bosna in Hercegovina je bila sicer prva država v regiji, ki je dekriminalizirala obrekovanje. Skupščina Republike Srbske pa je julija 2001 sprejela zakon o zaščiti pred obrekovanjem, s katerim ga je iz kazenskega premestila v civilno pravo.