Po navedbah dela opozicije je ta vlada postala krhka in izgublja mednarodno podporo, ob tem pa ni dosegla svojih političnih ciljev.

"Zahtevamo izvajanje načel ustave Bolivarske republike Venezuele in prenehanje delovanja začasne vlade," je med drugim zapisano v izjavi, ki jo je podpisalo 69 od 112 predstavnikov venezuelske opozicije, ki je leta 2019 podprla Guaidojevo samorazglasitev za predsednika države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Politična kriza v Venezueli se je poglobila leta 2018, ko se je Nicolas Maduro razglasil za zmagovalca volitev, ki so bile po mnenju številnih na Zahodu ponarejene. Po spornih volitvah je skoraj 60 držav, vključno z ZDA, priznalo takratnega predsednika parlamenta in opozicijskega voditelja Juana Guaidoja za začasnega predsednika države, ZDA pa so proti Venezueli uvedle vrsto sankcij, da bi Madura prisilile k odstopu.

Venezuelska opozicija si od takrat prizadeva za nove predsedniške volitve, Caracas pa še vedno želi, da bi mednarodna skupnost priznala Madura kot zakonitega predsednika in v celoti odpravila sankcije, zlasti ameriški naftni embargo in zamrznitev premoženja države v tujini.

Obstoj Guaidojeve "prehodne vlade" je medtem v zadnjih mesecih povzročil nesoglasja znotraj venezuelske opozicije, ki zdaj poziva k izvedbi internih volitev v letu 2023, na katerih bi izbrali kandidata, ki bi se nato na predsedniških volitvah leta 2024 pomeril z Madurom.

Opozicija je sicer omenjeno izjavo objavila pred današnjim zasedanjem parlamenta, ki ga je sklical Guaido, ki trdi, da je njegovo začasno predsedovanje "nujno za nepriznavanje Madurovega režima, zagotavljanje mednarodne pomoči in zaščito državnega premoženja v tujini".

Podpisniki izjave na drugi strani trdijo, da je široka mednarodna podpora, ki jo je Guaido kot opozicijski voditelj užival leta 2019, razpadla. Medtem ko mu ZDA še vedno stojijo ob strani, je leta 2021 izgubil podporo članic EU-ja, v zadnjem času pa tudi številnih južnoameriških držav.