Skupno zasedanje poslanske zbornice, senata in predstavnikov 20 regij se bo začelo 24. januarja ob 15. uri, je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa napovedal Fico.

Zdajšnjemu predsedniku, 80-letnemu Sergiu Mattarelli se bo sedemletni mandat iztekel 3. februarja, za vnovičnega pa se ne namerava potegovati.

Gibanje petih zvezd, ki je največja posamezna sila v parlamentu, se sicer zavzema za to, da bi Mattarella ostal na položaju. Senatorji iz vrst gibanja so se že dogovorili za poziv predsedniku, naj znova kandidira, poročajo italijanski mediji.

Uradno predsedniške kandidature ni napovedal še nihče, se pa najpogosteje kot kandidat omenja sedanji premier in nekdanji direktor Evropske centralne banke Mario Draghi.

74-letni Draghi o kandidaturi ne želi govoriti, a na novinarski konferenci ob koncu leta možnosti za selitev na kvirinal ni izključil.

Po mnenju političnih opazovalcev, ki jih navaja avstrijska tiskovna agencija APA, bo Draghi kandidiral, le če bo imel zagotovljeno zadostno podporo že v prvem krogu. Vprašanje pa je, kaj bi odhod Draghija na predsedniški položaj pomenil za vlado raznorodnih strank.

Kandidaturo napoveduje tudi nekdanji premier iz vrst desne sredine Silvio Berlusconi, ki je prepričan, da lahko zbere dovolj podpore in postane novi predsednik države. A podpora Berlusconiju je vprašljiva, med drugim sta mu jo odrekla Gibanje petih zvezd in levosredinska Demokratska stranka.

V skladu z italijansko ustavo ima predsednik države predvsem protokolarno vlogo, a v času političnih kriz odigra tudi vlogo neke vrste sodnika v italijanski politiki.

To se je nazadnje pokazalo v zadnji vladni krizi pred enim letom, ko je premier Giuseppe Conte izgubil večino v parlamentu in je Mattarella tlakoval pot za prihod Maria Draghija na čelo vlade narodne enotnosti.

Volitve predsednika potekajo tajno, elektorjev je okoli tisoč. V prvih treh krogih mora kandidat, ki mora biti starejši od 50 let, za izvolitev zbrati dve tretjini glasov, v naslednjih krogih pa je za izvolitev potrebna absolutna večina.

Med potencialnimi kandidati se omenjajo tudi nekdanji predsednik poslanske zbornice Pier Ferdinando Casini, evropski komisar Paolo Gentiloni, nekdanji premier iz vrst socialistov Giuliano Amato ter pravosodna ministrica Marta Cartabia, ki bi v primeru izvolitve postala prva ženska na predsedniškem položaju v Italiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Edini italijanski predsednik doslej, ki je bil ponovno izvoljen, je bil Giorgio Napolitano. Na položaju je bil pripravljen ostati, potem ko leta 2013 med strankami ni bilo dogovora o njegovem nasledniku.