Odločitev sodišča zadeva le manjši del nezakonitih priseljencev v ZDA.

Šlo je za primer nezakonitih priseljencev, ki so jih že izgnali iz ZDA in so jih ob ponovnem nezakonitem vstopu v državo aretirali. Med njimi je državljan Salvadorja, ki je dejal, da so mu po izgonu iz ZDA nemudoma grozili člani kriminalne tolpe, zato je znova pobegnil.

Priseljenci so v tožbi zahtevali, da bi jih izpustili iz zapora, dokler sodišče ne odloči o njihovi prošnji za zatočišče. Sodnik Samuel Alito je v mnenju večine zapisal, da ti tujci niso upravičeni do zaslišanja, vlada pa jih lahko ima zaprte do sodne odločitve.

Tožba je bila vložena še v času vlade nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, katere odvetniki so jo zastopali lani v času argumentov pred vrhovnim sodiščem.

Trije liberalni vrhovni sodniki so bili sicer proti odločitvi konservativne večine.

Sodnik Stephen Breyer je v mnenju manjšine zapisal, da ne vidi razloga, zakaj bi zakonodaja osebam, ki se z razlogom bojijo nasilja ali pregona ob deportaciji, zanikala pravico do zaslišanja o izpustitvi pred odločitvijo o prošnji za zatočišče. Postopki lahko namreč trajajo več let in Breyer ne vidi razloga, zakaj bi morali ti ljudje ves ta čas preživeti v zaporu.

Prizivno sodišče v Richmondu je odločilo v korist priseljencev, ki so tožili vlado, vendar so druga sodišča odločila v korist vladi, kar je zdaj storilo tudi vrhovno sodišče. Na vladi sedanjega predsednika ZDA, demokrata Joeja Bidna je, če bo to pravico do neomejenega pridržanja priseljencev izkoriščala.