Podpisale so jo vse članice, doslej pa jo je ratificiralo 21 držav Unije, vključno s Slovenijo, so v petek sporočili v Bruslju.

"Vsaka tretja ženska je bila žrtev fizičnega ali spolnega nasilja po svojem 15. letu starosti. Preveč jih tega nasilja ne prijavi. Preveč storilcev ostane nekaznovanih. Ukrepati moramo in carigrajska konvencija je naš pravni odgovor za krepitev pravic žensk," je v izjavi poudarila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova.

Kot je dejala, bodo v Bruslju države članice še naprej spodbujali, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in zagotovijo učinkovito zaščito in podporo vsem žrtvam.

Po besedah evropske komisarke za enakost Helene Dalli je carigrajska konvencija dokument, ki nasilje nad ženskami definira kot kršitev njihovih temeljnih pravic. "Če želimo vsi živeti v pravičnem in enakopravnem EU-ju, morajo imeti ženske in dekleta možnost živeti brez vsakodnevne negotovosti, strahu in nasilja," je dejala in dodala, da je začetek veljavnosti konvencije za EU dober korak v tej smeri.

Carigrajska konvencija zagotavlja celovit pravni okvir za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja. Njen cilj so preprečevanje, pregon in odprava nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter izvajanje celovitih in usklajenih politik na tem področju.

EU je k carigrajski konvenciji pristopil junija letos. Švedsko predsedstvo Sveta EU-ja jo je označilo za najnaprednejšo konvencijo o boju proti nasilju nad ženskami. Slovenija jo je podpisala leta 2011, štiri leta pozneje pa ratificirala. Med članicami EU-ja je niso ratificirale še Latvija, Litva, Češka, Slovaška, Madžarska in Bolgarija.

Sodišče EU-ja je sicer leta 2021 razsodilo, da lahko EU nadaljuje postopek ratifikacije kljub pomanjkanju soglasja. Ustrezna pravna podlaga za pristop EU-ja h konvenciji se nanaša na področje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, azil in nevračanje ter obveznosti institucij in javne uprave EU-ja.