Predsednik Joe Biden je odredil, da se mora umik po 20 letih vojne končati do septembra. Ameriška vojska je Afganistancem v petek predala največje letalsko oporišče Bagram.

Tiskovna predstavnica je dejala, da je Biden že dalj časa menil, da se vojne v Afganistanu vojaško ne da dobiti, vendar bodo ZDA po umiku vojske še naprej zagotavljale varnostne sisteme in humanitarno pomoč.

Že ob predaji največjega letalskega oporišča ZDA v Bagramu so nastale težave, saj je po besedah afganistanskih državnih uradnikov nekaj oseb skušalo izropati opremo v oporišču, a naj bi afganistanske enote to preprečile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko se Američani umikajo, pa talibani zadnja dva meseca vodijo intenzivno ofenzivo po vsej državi, afganistanske enote pa se osredotočajo predvsem na obvladovanje večjih mestnih območij.

Uspešen nadzor nad Bagramom bo za afganistanske varnostne sile ključnega pomena pri dokazovanju, da so sposobne ohranjati varnost v prestolnici Kabul in izvajati zračne napade na talibane.

Biden je sicer zatrdil, da imajo afganistanske enote dovolj zmogljivosti, da ohranijo svojo vlado, ZDA pa bodo ohranile svoje zmogljivosti za pomoč afganistanski vladi. Vendar pa bodo morali Afganistanci poskrbeti sami zase.

Pentagon naj bi v državi ohranil približno 600 vojakov za varovanje ameriškega diplomatskega objekta v Kabulu. Maja je bilo v Afganistanu še skupaj 9500 tujih vojakov, od tega 2500 ameriških. Doslej sta svoje vojake med drugimi povsem umaknili Nemčija in Italija.