Z vojnami so ZDA uspešno povečale proračunski primanjkljaj in javni dolg ter poskrbele za velike dobičke korporacij, posrednikov in pogodbenikov. Kar tretjina od 14.000 milijard dolarjev je šla pogodbenikom.

Wall Street Journal se sklicuje na podatke Projekta za stroške vojne pri univerzi Brown. Poročilo med drugim navaja, da so za šest milijonov dolarjev pripeljali v Afganistan devet italijanskih koz za okrepitev proizvodnje kašmirske volne, iz česar pa potem ni bilo nič.

Podobnih projektov, ko so metali denar skozi okno, je bilo nešteto. Generalni inšpektor za obnovo Afganistana je lani ugotovil, da je od 7,8 milijarde dolarjev, namenjenih projektom, kot so ceste, mostovi, šole in podobno, šlo dejansko za izvedbo projektov le 15 odstotkov tega denarja.

Okrog 2,4 milijarde dolarjev so vrgli v projekte, ki so bili čez čas ukinjeni in pozabljeni.

Ameriška Agencija za pomoč tujini (Usaid) je na primer podjetju za skoraj 2000 kilometrov makadamskih cest dala 270 milijonov dolarjev, vendar pa je bil projekt končan po 150 kilometrih, ker so uporniki v napadih pobili 125 delavcev.

Leta 2008 so imele ZDA v Afganistanu in Iraku skupaj 190.000 vojakov ob tem pa 204.000 pogodbenikov, ki so v primerjavi z vojaki dobivali sanjske plače in bili veliko bolj varni.

Umrlo je 7000 vojakov in 3500 pogodbenikov oziroma plačancev iz vrst nekdanjih vojakov. Ob koncu mandata prejšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa je bilo v Afganistanu 2500 vojakov in 18.000 pogodbenikov.

Dobro so se znašli nekateri posamezniki. Afganistanski prevajalec je iz prodaje posteljnine Američanom ustvaril poslovni imperij, ki vključuje zasebno televizijsko postajo in letalsko družbo. Prevajalci so sicer leta 2012 na mesec dobivali okrog 750 dolarjev, lani pa le še 500 dolarjev.

Kalifornijski poslovnež z barom v Kirgizistanu je zaslužil milijarde dolarjev s preprodajo goriva, dva nacionalna gardista iz Ohia pa sta s podjetjem za najem prevajalcev dobila za štiri milijarde dolarjev vredne pogodbe.

Vlada sedanjega predsednika Josepha Bidna je sprožila preiskavo o tem, kako je uporaba pogodbenikov podražila vojno proti terorizmu, vendar posledic ne bo. ZDA so imele prostovoljno vojaško službo in s tem premalo vojakov, zato so bile prisiljene najemati pogodbenike.

Najbolje je šlo sicer velikim korporacijam, kot so Lockheed Martin, Boeing, General Dynamics, Raytheon Technologies in Northrop Grumman, ki so od Pentagona za orožje in opremo dobila skupaj 2100 milijard dolarjev.