Egiptovska volilna komisija je predsedniške volitve podaljšala za eno uro. Tako bodo volišča, na katerih Egipčani v drugem krogu izbirajo med kandidatom Muslimanske bratovščine Mohamedom Mursijem in Ahmedom Šafikom, zadnjim premierjem v režimu Hosnija Mubaraka, odprta do 21. ure. Volilna komisija pa naj bi uradne izide objavila v sredo.

Tekma med Mursijem in Šafikom naj bi bila napeta do konca. V prvem krogu, ki je potekal 23. in 24. maja, sta bila praktično izenačena - Mursi je zbral 24,8 odstotka podpore, Šafik pa 23,7, podobno tesni izidi pa naj bi bili tudi v drugem krogu.

Oba kandidata sta sicer močno polarizirala Egipčane; zaradi Šafika se bojijo vrnitve osovraženega režima Hosnija Mubaraka, če bo predsedniški položaj prevzel Mursi, pa se bojijo vpletanja religije v državo in islamizacije Egipta. Oba kandidata napovedujeta, da bosta predsednika vseh Egipčanov in da bosta branila dosežke lanske vstaje, ki je z oblasti odnesla Mubaraka.

Res pa je, da so se vmes karte dodobra premešale
Obsodba strmoglavljenega diktatorja Mubaraka 2. junija na "le" dosmrtno ječo je močno razburila njegove nasprotnike, kar bi lahko odločilno vplivalo na podporo Šafiku.

Po drugi strani pa tudi podpora Muslimanski bratovščini in njenemu kandidatu Mursiju vztrajno pada. Bratovščina, ki je na parlamentarnih volitvah sicer močno zmagala, je namreč močno razočarala tiste, ki so sprožili lansko revolucijo in strmoglavili osovraženega diktatorja.

Obljube, obljube, obljube
Šafik napoveduje, da bo vzpostavil red in mir v državi v 24 urah po prisegi. Obljublja tudi stabilizacijo države. Hkrati pa je njegova kampanja potekala v znamenju svaril pred Muslimansko bratovščino in tekmecem Mursijem, ki naj bi Egipt spremenil v islamsko državo in omejil državljanske pravice.

Na drugi strani Mursi tovrstne obtožbe zavrača kot neutemeljene in obljublja predvsem reforme koruptivnih institucij v državi, tako kot to obljublja predvsem bratovščina. Hkrati pa vendarle obljublja tudi postavitev države na "islamskih temeljih" in večjo uporabo islamskega prava.

Za preobrat je poskrbela odločitev ustavnega sodišča
70-letni Šafik, ki je bil zadnji premier v Mubarakovem režimu, preden ga je odnesla vstaja, bi sicer skoraj ostal brez pravice do kandidature. Kot članu Mubarakovega režima mu je grozilo, da ne bi smel kandidirati za položaj, a je ustavno sodišče pretekli četrtek poskrbelo za dodaten zaplet. Razveljavilo je parlamentarne volitve in razpustilo parlament. S tem je vrnilo oblast v roke generalom, od njih pa bo odvisno, kaj se bo zgodilo po predsedniških volitvah.

Parlament bi namreč moral oblikovati ustavodajno skupščino, ki bi napisala novo ustavo in določila tudi pristojnosti predsednika države. To se ni zgodilo, zdaj pa naj bi bilo tudi od volje generalov odvisno, koliko pooblastil bo imel novi predsednik. Generali naj bi novemu predsedniku oblast predali do konca junija. Kdo bo to, pa naj bi volilna komisija objavila v sredo, 20. junija.