Premier Robert Golob je v svojem govoru predstavil koncept vodne diplomacije, ki povezuje različne oblike tehnologij, med drugim trikotnik umetne inteligence, napredne satelitske in digitalne tehnologije.

Te tehnologije niso le orodja, temveč tudi katalizatorji za novo dobo, ki lahko z natančnostjo in učinkovitostjo spremljajo in modulirajo vode in ekosisteme porečij, analizirajo vremenske vzorce, omogočajo trajnostno upravljanje naravnih virov ter zaščitijo infrastrukturo. Vodo je opredelil kot najdragocenejši naravni vir za skupno prihodnost, mir in stabilnost za vse države. Tiste, ki se spopadajo s pomanjkanjem vode, in tiste, ki je imajo dovolj, med njimi Slovenija.

"Po uničujočih poplavah, ki smo jih lani doživeli v Sloveniji, smo sprejeli napredne satelitske in digitalne tehnologije za spremljanje," je dejal premier. Ponudil je svetovno partnerstvo za vodo in med drugim poudaril potrebo po spopadanju s podnebno krizo ter končanju vojn proti Ukrajini, Gazi in Palestini.

Nagovor je sklenil s citatom generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa, da svetovni voditelji danes odpirajo vrata, in jih pozval, da skupaj stopijo skozi njih.

"Odličen začetek obiska ZN-a. Sprejeli smo pakt za prihodnost. Gre za akcijsko usmerjen dokument, ki se osredotoča na trajnostni razvoj, mednarodni mir in varnost, mlade, znanost ter tehnologije, kar so osrednje prednostne naloge mednarodne skupnosti," je še pred nastopom na vrhu za prihodnost izjavil Golob.

Ob robu vrha o prihodnosti se je premier na dvostranskih srečanjih sešel s predsednico mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjano Špoljarić Egger in predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasom Bachom.

Spoljarić Egger, ki bo v sredo nastopila tudi na posebnem odprtem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga bo kot premier predsedujoče države v septembru vodil Golob, je na pogovoru predstavila ključne težave, s katerimi se ICRC spopada v osrednjih kriznih položajih na svetu.

Bach se je Golobu zahvalil za prispevek Slovenije v Varnostnem svetu ZN-a in posebej poudaril temo zasedanja pod naslovom Voditeljstvo za mir, ki po njegovih besedah lahko prispeva k svetu brez dvojnih standardov.

Sogovornika sta se dotaknila pakta za prihodnost, ki tudi v Deklaraciji o prihodnjih generacijah poudarja pomen športa. Strinjala sta se, da bi olimpijska ekipa beguncev lahko služila kot odličen primer dobre prakse tudi na drugih področjih, ne le v športu, so sporočili iz kabineta.

Na vrhu o tem, kako izboljšati sedanjost in prihodnost človeštva

Na vrhu, ki se nadaljuje v ponedeljek, bodo voditelji govorili o tem, kako izboljšati sedanjost in prihodnost človeštva, na koncu pa naj bi sprejeli tako imenovani pakt za prihodnost, to je v akcije usmerjen dokument. Svetovni voditelji naj bi sprejeli tudi svetovno digitalno pogodbo in deklaracijo o prihodnjih generacijah.

Tematika je široka in pokriva med drugim mir v vesolju, vpliv umetne inteligence, finančne reforme, pripravljenost za ukrepanje v izrednih razmerah, položaj mladih, podnebje, reformo Varnostnega sveta in številne druge teme.

Vrh pobuda generalnega sekretarja ZN-a

Vrh, ki je pobuda generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa, poteka ob opozorilih, da je učinkovito svetovno sodelovanje vse bolj ključnega pomena za samo preživetja človeštva, vendar ga je težko doseči v današnjem ozračju nezaupanja in z uporabo zastarelih struktur.

Med drugim posebej bode v oči sestava najpomembnejšega organa Varnostnega sveta, ki mu ta mesec predseduje Slovenija. Glavno besedo s pravico do veta ima pet stalnih članic – ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija –, brez katerih ni mogoče sprejeti nobene ključne odločitve.

Trenutno izstopata vojni v Ukrajini, kjer Rusija onemogoča ukrepanje, in v Gazi, kjer ZDA onemogočajo ukrepe proti Izraelu.

ZN sprejel pakt za prihodnost

V paktu za prihodnost, ki so ga sprejeli v nedeljo, so se voditelji zavezali h krepitvi večstranskega sistema ter zaščiti potreb in interesov sedanjih in prihodnjih generacij. "Verjamemo, da obstaja pot do svetlejše prihodnosti za vse človeštvo," piše v dokumentu, ki obsega 56 ukrepov, vključno z zavezami o ohranjanju miru in spoštovanju Ustanovne listine ZN-a.

Na začetku slovesnosti je nepričakovano za besedo zaprosil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Veršinin in zahteval dodatno spremembo besedila. "Če naša sprememba ne bo vključena v besedilo pakta, se bomo oddaljili tudi od soglasja o tem dokumentu," je dejal. Pritožil se je, da države, ki s sporazumom niso bile zadovoljne, niso dobile priložnosti za nadaljnja pogajanja.

Vendar je državam s postopkovnimi ukrepi uspelo preprečiti ruski manever, saj je 143 držav glasovalo, da se ruskega predloga ne upoštevajo.

Pakt tudi o reformah mednarodnih finančnih institucij

Pakt vsebuje tudi poziv k reformam mednarodnih finančnih institucij in Varnostnega sveta ZN-a, ki mu trenutno predseduje Slovenija, ter k obnovitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje razoroževanja in usmerjanje razvoja umetne inteligence, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav besedilo vsebuje nekatere pomembne zaveze, pa po mnenju analitikov in diplomatov ne gre za revolucionaren dokument, k sprejetju katerega je generalni sekretar ZN-ja Antonio Guterres prvotno pozival. Nekateri so ga označili za mlačnega, posebno države v razvoju pa so zahtevale konkretnejše zaveze glede reform mednarodnih finančnih institucij.