Allen Stanford je denar zbiral od naivnih vlagateljev, ki so verjeli obljubam o velikih donosih na vezane vloge pri njegovi banki v karibski otoški državi Antigva in Barbuda. Od denarja zanje seveda ni bilo nič, čeprav je Stanford živel na veliki nogi, potoval z zasebnimi letali, vlagal denar v dobre in propadle posle po ZDA, Latinski Ameriki in drugod, skratka živel lepo na račun denarja, ki so mu ga zaupali ljudje, željni donosov.

Tožilstvo je zahtevalo najvišjo kazen - 230 let zapora
Vse premoženje so mu zaplenili, tako da so ga morali braniti odvetniki po službeni dolžnosti. Vlagatelji pa si bodo lahko čez nekaj let, ko se bodo nehali prepirati in tožiti med seboj, razdelili le okoli 330 milijonov dolarjev, ki so na številnih Stanfordovih zamrznjenih računih.

Zvezna porota je Stanforda marca po sedmih tednih sojenja odločill, da je kriv v 13 točkah obtožnice, zaradi poneverb in prevar, tožilci pa so zahtevali najvišjo kazen, tj. 230 let zapora. Obtoženi prestaja zaporno kazen že od junija 2009.

"Bil sem legitimen poslovnež"
Stanford je pred izrekom sodbe vztrajal, da je bil legitimen poslovnež in da ni naredil ničesar narobe. Kriva naj bi bila ameriška vlada, ki mu je zaplenila denar, tako da ni mogel vrniti vlog vlagateljem. Odvetniki so skušali krivdo zvrniti na glavno pričo vlade, nekdanjega glavnega finančnega direktorja pri Stanfordu Jamesa Davisa, vendar jim porota ni verjela.