DCAF, Ženevski center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami, je mednarodna organizacija, ki je nastala na pobudo švicarske konfederacije. Ima 54 držav članic z vseh koncev sveta, njeno poslanstvo pa je podpirati učinkovite in zmogljive varnostne sile, ki skrbijo za varnost države, njenih meja in njenih državljanov. Njihovo vodilo so varnost, razvoj in vladavina prava kot nujni predpogoj za dosego trajnostnega miru. DCAF-ov sedež je v Ženevi, stalne pisarne pa imajo še v Bejrutu, Bruslju, Ramali in Ljubljani.

V torek, 1. marca, bo v okviru DCAF-a v Ljubljani potekala osma letna pregledna konferenca o sodelovanju na področju varnosti mej v jugovzhodni Evropi, na kateri bodo sodelujoči pregledali napredek na področju mejne varnosti v regiji in aktivnosti v okviru DCAF-ovega Programa na področju mejne varnosti, dogovorili se bodo o strateških smernicah za naslednji dve leti in dorekli letni načrt skupnih aktivnosti. Pred konferenco smo se pogovarjali z direktorjem DCAF-a, Theodorjem Winklerjem.

DCAF (Ženevski center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami) je organizacija s 54 državami članicami, deluje v državah po vsem svetu in je aktivna na številnih področjih. Kaj bi vi, kot direktor organizacije, poudarili kot najpomembnejši segment svojega dela? Kaj je trenutno glavna dejavnost vaše organizacije?
DCAF je svoje delo sicer začel kot ženevski "think-tank" in še vedno opravlja veliko pomembnih raziskav in objav, a je naše svetovalno delo najpomembnejši del našega dela, vse odkar so nas leta 2001 prosili za pomoč pri reformi varnostnega sektorja v Srbiji po padcu Miloševićevega režima. Zagovarjamo dobro vodenje varnostnega sektorja z razvojem modelov, norm in standardov, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, poleg tega pa ponujamo tudi konkretne smernice za politiko na tem področju in posebej oblikovano svetovalno pomoč na kraju samem. Pomoč vladam in parlamentom preoblikovati njihove nacionalne varnostne strukture je nekaj, čemur smo v zadnjem času namenili veliko pozornosti.

DCAF in njegov program za varovanje mej sta v jugovzhodni Evropi že dolgo časa, kar je v primerjavi z drugimi organizacijami in projekti velika prednost za vašo organizacijo. Kaj je največji dosežek tega projekta? Kje vidite možnosti za nadaljnje delo na področju varovanja mej?
Da, program varovanja mej v državah Zahodnega Balkana izvajamo zadnjih osem let, nekatere od teh držav, kot na primer Bosna in Hercegovina, prej sploh niso imele mednarodnih meja. Naše dejavnosti smo vedno usklajevali z največjimi donatorji pomoči, kot so Evropska unija, OVSE, Nato in drugi. Program je prispeval h konceptualizaciji struktur upravljanja meja v teh državah, pomagal je pri usposabljanju uslužbencev in pripomogel k boljši organizaciji in logistiki upravljanja meja. Brez zadržkov lahko rečem, da so eden naših ključnih prispevkov znanje in izkušnje pri upravljanju meja, ki smo jih prenesli na več sto pripadnikov mejnih policij, ki so dejavno sodelovali v programu. Ob tem naj dodam še, da bo usposabljanje mejnih uslužbencev pomembna dejavnost naše organizacije tudi v prihodnosti.

Kaj so cilji pregledne ministrske konference o sodelovanju na področju varnosti mej v jugovzhodni Evropi, ki bo potekala v Ljubljani naslednji teden? Kaj upate, da bo izkupiček konference, kaj bo ta prinesla državam jugovzhodne Evrope in kaj bo pomenila za prihodnje delo DCAF-a?
Glavni cilj je po mojem mnenju ta, da dobimo povratne informacije ministrov držav, ki sodelujejo v našem programu, saj je bilo to že v preteklosti najpomembnejši pokazatelj kakovosti našega programa in smeri, v katero program gre. Naš program bomo nadaljevali v skladu s priporočili ministrov. Glavni element oz., da se izrazim drugače, gonilna sila programa je pomagati državam, ki sodelujejo v programu, vzpostaviti sisteme upravljanja meja v skladu s standardi Evropske unije in jih izvajati na osnovi modela integriranega upravljanja meja.

Glede na to, da je Slovenija ena izmed držav jugovzhodne Evrope in članica Evropske unije, kaj organizacija ministrske konference pomeni za Slovenijo? Kje vidite vlogo Slovenije pri pomoči državam na območju še bolj okrepiti varnost na mejah ter se boriti proti kriminalu, trgovini z mamili in trgovini z ljudmi?
Slovenska vloga v regiji je zelo pomembna, saj je bila prva država, ki je postala članica Evropske unije. Njene izkušnje, tako iz procesa približevanja Uniji kot tudi iz članstva, omogočajo Sloveniji, da pomaga svojim sosedam na jugovzhodu na enaki poti. Zato ne preseneča, da je lahko DCAF za izvajanje programa za varovanje mej iz izkušenj slovenskih strokovnjakov za upravljanje meja pridobil ogromno znanja. Upamo, da bo tako tudi v prihodnosti.

Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje varnosti na mejah v Evropski uniji in v državah, ki mejijo na Evropsko unijo v teh nemirnih časih? Je sploh mogoče zagotoviti zadostno varnost z vsemi priseljenci, ki prihajajo iz držav tretjega sveta, in ob naraščajoči stopnji kriminala ter trgovanja z mamili, orožjem in ljudmi?
Pozorno spremljamo prizadevanja Evropske unije za krepitev zmogljivosti za upravljanje meja, tako na institucionalni kot operativni ravni, in se trudimo, da pomagamo Evropski uniji in njeni agenciji za zunanje meje FRONTEX, s katero bomo ob robu ministrske konference v Ljubljani podpisali tudi sporazum o sodelovanju. Kot odgovor na drugo vprašanje pa moram reči, da se ne strinjam povsem, da se raven čezmejnih kriminalnih aktivnosti povečuje. Zadnje številke iz jugovzhodne Evrope so pokazale ravno nasprotno. Z gotovostjo lahko rečem, da je ugoden trend posledica bolje organiziranih, usposobljenih in opremljenih policijskih struktur ter boljšega delovanja mejnih varnostnih sistemov v regiji.

Kot organizacija sodelujete v številnih državah po vsem svetu, tudi v nemirnih in nestabilnih državah, kjer pomagate pri upravljanju meja, krepitvi civilne družbe in usposabljanju oboroženih sil. Zakaj niste še aktivnejši v Iraku in Afganistanu in jima pomagate doseči neodvisnost pri urejanju varnostnih razmer v državi?
V Iraku smo bili navzoči in aktivni, nekoliko manj v Afganistanu, saj smo se odzvali na pozive tamkajšnjih oblasti in mednarodne skupnosti, naj jim pomagamo z našimi znanji. Imeli smo več svetovalnih aktivnosti z različnimi iraškimi vladnimi strukturami, ki so potekale na Bližnjem vzhodu ali na našem sedežu v Ženevi. A poglobljena in dolgoročna pomoč zahteva stalno navzočnost na terenu, trenutne varnostne razmere v Iraku pa DCAF-u ne omogočajo dovolj varnostnih zagotovil, da se bi lahko uveljavil kot nevtralen in neodvisen akter, ki bi ponujal neodvisen program pomoči po meri. Razmere v Afganistanu pa so za zdaj še v fazi stabilizacije varnostnih razmer in še niso dosegle ravni, ko bi lahko zastavili in zgradili konsistenten sistem dobrega upravljanja varnosti.

Na koncu ne moremo mimo trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu. Glede na to, da je DCAF-ov direktor za Bližnji vzhod in Afriko že obiskal Tunizijo in se s tamkajšnjimi oblastmi pogovarjal o sodelovanju in pomoči državi, me zanima, ali ste pripravljeni svojo pomoč razširiti tudi na druge države v regiji (Libija, Maroko, Alžirija ...) in kako bi to sodelovanje potekalo v praksi?
Na kratko, da. Poleg našega že dobro uveljavljenega programa na palestinskih ozemljih in v Libanonu smo že nekaj časa aktivni v Maroku in Alžiriji. Svojo pomoč smo pripravljeni razširiti na vse države na območju, ki bi jih naša pomoč zanimala. Trenutno dogodki potekajo hitro in razmere so zelo nepredvidljive, tako da se z državami članicami DCAF-a že posvetujemo, kakšen bi bil najboljši odgovor na potrebe trenutnih razmer. Dogajanje na Bližnjem vzhodu ponuja izjemne možnosti za oblikovanje boljšega in bolj demokratičnega vladanja in organizacija, kot je DCAF, lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomaga državam pri tej tranziciji. Pripravljeni smo pomagati vladam, parlamentom, civilni družbi in varnostnim službam s prenosom dobrih praks iz drugih držav, s standardi in z normami dobrega vladanja in s po meri narejenimi posebej zasnovanimi programi pomoči.