V četrtek so iz Ženeve prišla poročila o velikem napredku v pogajanjih o iranskem jedrskem programu. Šesterica velesil, ki se s Teheranom pogaja o jedrskem programu, je na pogajanjih v Ženevi sprejela načrt, ki ga je predlagala iranska stran.

Kot je za iransko državno televizijo povedal glavni iranski pogajalec Abas Arakči in kot so potrdili v kabinetu visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Catherine Ashton, naj bi Iran skladno s predlogom opustil nekatere dejavnosti v okviru svojega jedrskega programa, velesile pa bi v zameno omilile mednarodne sankcije proti tej državi.

Teheran naj bi se bil pripravljen pogajati o ukinitvi bogatenja urana na 20-odstotno stopnjo in o intenzivnejšem nadzoru Mednarodne jedrske agencije (IAEA) v zameno za vsaj delni umik sankcij. Kot je povedal iranski zunanji minister Džavad Zarif, pa Iran nikakor ne bo privolil v popolno ustavitev bogatenja urana.

Dogovor sicer še ni dokončen, a naj bi ZDA, Velika Britanija, Kitajska, Francija, Rusija in Nemčija po besedah iranskega pogajalca sprejele predlagane okvire.

Kerry prihitel na pogajanja
Zaradi premikov v pogajanjih, ki se več let niso premaknila z mrtve točke, je v Švico nepričakovano prispel ameriški državni sekretar John Kerry, ki je zaradi tega prekinil svojo bližnjevzhodno turnejo. Ob prihodu je dejal, da bo treba pred sklenitvijo sporazuma rešiti še nekaj pomembnih zadev.

Kerry je prišel na povabilo Ashtonove, ki predseduje pogajanjem, da bi pomagal pri "zmanjševanju razlik med stranmi v pogajanjih". Po pisanju tujih medijev bi Kerryjev prihod lahko pomenil možnost zgodovinskega dogovora po letih zastoja.

V Ženevo pa so že pred Kerryjem prišli nemški zunanji minister Guido Westerwelle, britanski zunanji minister William Hague in francoski zunanji minister Laurent Fabius.

V soboto bo v švicarsko mesto pripotoval tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V Moskvi upajo, da bo njegova navzočnost prispevala k pozitivnemu razpletu pogajanj. "Poročila iz Ženeve nam dajejo upanje," je Lavrov.

Možnost dogovora je v četrtek zvečer komentiral tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je dejal, da ta predvideva ohranitev glavnine sankcij proti Iranu in da je mogoče sankcije v vsakem trenutku vpeljati nazaj.

"Ni treba, da jim zaupamo. Doseči moramo tak dogovor, ki bo omogočil preverjanje tistega, kar delajo," je dejal Obama in dodal, da je mogoč postopni dogovor, v katerem bi v prvem koraku ustavili napredovanje iranskega jedrskega programa in "rahlo omilili sankcije".

Izraela dogovor ne bo zavezoval
Pred odhodom v Ženevo se je Kerry že tretjič v treh dneh srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je dejal, da judovska država "popolnoma zavrača" dogovor z Iranom.

Netanjahu je prepričan, da bi Iran s tem dosegel "kupčijo stoletja", saj bi dosegel omilitev sankcij, "plačal pa ne bi ničesar, ker v ničemer ne zmanjšuje svojih zmožnosti bogatenja urana".

Izraela morebiten dogovor ne bo zavezoval in "bo storil vse, kar mora, za svojo obrambo in varnost svojega naroda", je še dejal Netanjahu.

Zahodne sile in Izrael v iranskem jedrskem programu vidijo le krinko za razvoj jedrskega orožja, a v Teheranu te obtožbe zavračajo in zatrjujejo, da gre za miroljuben jedrski program, do katerega je upravičena vsaka država na svetu.

Šesterica držav (pet stalnih članic Varnostnega sveta - ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija in Kitajska - ter Nemčija) se že štiri leta pogaja z Iranom o ustavitvi bogatenja urana, a pod prejšnjim iranskim vodstvom napredka ni bilo in islamska republika je tako postala tarča niza mednarodnih sankcij, ki so na kolena spravile njeno gospodarstvo.

Svež veter v odnosih med mednarodno skupnostjo in Iranom je zapihal letos poleti, ko je novi iranski predsednik postal zmerni Hasan Rohani.