In zdaj se 49-letna hči kubanskega predsednika Raula Castra odpravlja na kontroverzni obisk ZDA, kjer bo sodelovala na konferenci o Latinski Ameriki.
"Postavila se je na čelo bitke za pravice istospolno usmerjenih," je po poročanju Huffington Posta povedala Gloria A. Careaga Perez, profesorica psihologije na mehiški univerzi, ki bo del foruma Castrove v četrtek v San Franciscu. "Kar počne, je hvalevredno, ker je pionirka, akademska in politična avtoriteta, ki se postavlja za človekove pravice."

Prošenj za intervjuje pred potovanjem Castrove niso odobrili, njeni prijatelji in občudovalci pa niso želeli govoriti v njenem imenu, kar je simptomatično za Kubance, ki imajo velike zadržke do odkritega razglabljanja o pripadnikih družine Castro.
Sama Mariela Castro po drugi strani takih težav nima, še posebej, ko gre za njeno tematiko. Vrsto let je lobirala pri očetovi vladi, da bi uzakonila istospolne poroke, a brez uspeha. Pred tedni pa je Castrova dejala, da predsednik zasebno deli njene nazore o pravicah istospolno usmerjenih.

Ločena identiteta
In čeprav ji je njen priimek nedvomno pomagal, Castrova pravi, da je bilo zanjo vedno pomembno, da ima ločeno identiteto. "Nikdar si nisem želela oznak 'hčerka'...," je dejala pred leti. "Preziram ljudi, ki gredo po tej poti, in spoštujem se, ker tega nisem storila. Nikdar nisem in nikdar ne bom." A ne glede na to, kako močno si Castrova želi začrtati svojo pot, bo njen obisk v San Franciscu še vseeno imel predznak spornosti, prav zaradi njenega očeta in strica, dolgoletnih sovražnikov Washingtona in Američanov kubanskega rodu.

Ko je prejšnji teden prišlo na dan, da je State Department Castrovi (skupaj s še 60 kubanskimi humanisti) izdal vstopni vizum, so kubanskoameriški politiki hitro skočili pokonci. Floridski senator Marco Rubio jo je tako obtožil, da v ZDA prinaša kampanjo protiameriškosti, medtem ko je senator iz New Jerseyja Robert Menendez dejal, da ga njena navzočnost "žali". Oba in več drugih so izpostavili, da imajo pripadniki komunistične stranke in drugi visoki vladni predstavniki iz Havane po ameriški zakonodaji prepoved vstopa v državo, razen v izjemnih primerih. In čeprav Mariela Castro uradno ni vladna predstavnica, pa so njene osebne vezi s kubanskimi voditelji jasno razvidne.

Na čelu parad ponosa
Castrova naj bi v četrtek predsedovala forumu o politiki spolne raznolikosti in se srečala z lokalno skupnostjo gejev in lezbijk. 29. maja pa naj bi sodelovala v razpravi v newyorški knjižnici. Kot dolgoletna vodja Kubanskega nacionalnega centra za spolno izobraževanje (Cenesex) si je Castrova zgradila precej vidnejši profil kot njeni bratje, sestre, bratranci in sestrične, saj je postala vodilna kubanska in latinskoameriška aktivistka za pravice istospolno usmerjenih. Je privlačna, inteligentna in nasmejana, rada se oblači elegantno in živahnih barv ter je pogosto na čelu letnih parad ponosa v kubanski prestolnici.

Ni je strah povedati, kar misli, je samozavestna in se redno srečuje s tujimi delegacijami ter potuje po svetu in predava o gejevskih pravicah. Ima dva otroka s svojim soprogom, sicilijanskim fotografom, in tretjega iz prejšnjega zakona. Intervjujev daje le redko, a nikakor ni zaprta, saj je edina članica Castrovih, ki je resnično posvojila Twitter, prek katerega se je tudi že spustila v neposredni boj s svojimi kritiki.

Mati njena vzornica
Rojena je bila 27. julija 1962 superparu kubanske revolucije, Raulu Castru in Vilmi Espin, prav tako eni od vodilnih gverilk, poznejši predsednici Zveze kubanskih žensk in članici Centralnega komiteja komunistične stranke. Vilma Espin je umrla leta 2007, in Mariela, ki je svoji materi močno podobna, jo navaja kot veliko vzornico, sebe pa kot njeno naslednico na področju zavzemanja za ženske pravice v tem delu Srednje Amerike.

Po drugi strani se je Castrova s svojim očetom pogosto sprla, čeprav pravi, da je bila vedno ponosna na njegove dosežke. Na področju gejevskih pravic je postala dejavna v 70. letih, ko je kot vodja študentov uspešno ustavila poskus izključitve homoseksualcev z univerze.
"Najlažje bi mi bilo ponavljati, kar si želi slišati ves svet, ne oporekati nobenemu, biti prijaznejša in bolj priljubljena. A moje delo me obvezuje, da predstavim resnico, ki je vsi ne sprejemajo," je dejala nekoč Castrova. "Ne bom nehala delati in govoriti tistega, v kar verjamem. Tistega dne, ko tega ne morem več početi, je prav vseeno, če se posvetim kar sajenju solate."