Kot je v memorandumu, s katerim je v četrtek prižgal zeleno luč za objavo dokumentov, zapisal Trump, si ameriška javnost "zasluži, da je v celoti informirana o vseh vidikih tega ključnega dogodka".

Pol leta za pregled še desetine dokumentov
Preprečitev objave preostalih dokumentov, CNN poroča, da naj bi jih bilo okoli 300, bo najverjetneje znova razplamtela polemike, da želijo oblasti nekatere stvari prikriti. Varnostne in obveščevalne agencije so, kot kaže, uspešno pritisnile na predsednika, da nekateri dokumenti še naprej ostanejo neobjavljeni. Strokovnjaki FBI-ja in Cie bodo v prihodnjih šestih mesecih še enkrat pregledali neobjavljene dokumente in mogoče je, da bodo tudi po 26. aprilu ohranili žig zaupno, poroča BBC.

Zakon omogoča predsedniku, da zadrži objavo dokumentov, če bi ti lahko bolj škodovali obveščevalnim operacijam, nacionalni obrambi, izvajanju zakonov ali mednarodnim odnosom, kot bi bili v interesu javnosti.

Trump, kot je razvidno iz njegovih besed iz memoranduma, sicer temu, da nekateri dokumenti ne bodo objavljeni, ni bil naklonjen. "Nimam izbire, danes moram sprejeti ponovno obdelavo nekaterih dokumentov, da bi preprečil potencialno nepopravljivo škodo naši nacionalni varnosti," je še zapisal v memorandumu.

Tiskovni predstavnik Cie je za Reuters dejal, da bo objavljenih vseh 18.000 preostalih dokumentov, pri čemer morajo pregledati le še en odstotek materiala.

Že leta 1992 je kongres sprejel zakon, da bo v 25 letih objavljen celoten arhiv o atentatu, v katerem je okoli 5 milijonov strani dokumentov. Ta rok se je iztekel v četrtek, in tako je zdaj na spletni strani državnega arhiva javno objavljena velika večina vseh dokumentov o smrti priljubljenega predsednika, ki je umrl 22. novembra 1963. O njegovi smrti desetletja kroži vrsta teorij zarote, uradno pa velja, da je umrl pod streli Leeja Harveyja Oswalda. Strokovnjaki, ki proučujejo JFK-jev umor, ne pričakujejo, da bi objava novih dokumentov spremenila ključne podatke o predsednikovem umoru.

FBI: Policijo smo obvestili o grožnji Oswaldu
V četrtek objavljeni dokumenti razkrivajo, da je FBI posvaril dallaško policijo glede grožnje za umor Oswalda. Prvi mož FBI-ja J. Edgar Hoover je 24. novembra v dokumentu zapisal, da je FBI policijo v Dallasu posvaril glede grožnje, ki so jo prejeli dan prej, torej dan po atentatu in aretaciji Oswalda. "Včeraj zvečer smo prejeli klic moškega v naš dallaški urad, ki je z mirnim glasom dejal, da je član odbora, ki načrtuje umor Oswalda. O tem smo takoj obvestili vodjo policije, ki nam je zagotovil, da bodo Oswalda zadostno zaščitili. Danes smo še enkrat klicali vodjo policije in ga posvarili o možnosti delovanja zoper Oswalda in znova nam je zagotovil, da je njegova zaščita ustrezna. Toda, to se ni zgodilo." FBI-jev agent je pozneje Oswalda, ki je ležal na smrtni postelji, vprašal, ali je bil on tisti, ki je klical na FBI, vendar tega ni priznal.

Po atentatu bojazen pred napadom na Sovjetsko zvezo
Novoobjavljeni dokumenti tudi razkrivajo, da so voditelji Sovjetske zveze v odzivu po atentatu Oswalda označili kot "nevrotičnega manijaka, ki ni lojalen ne domovini ne nikomur drugemu". Sovjetski uradniki so razpravljali tudi o možnosti, da je v ozadju umora teorija zarote, in sicer da je umor organizirala ameriška desnica ali pa JFK-jev naslednik Lyndon Johnson, piše Guardian. Izrazili so tudi bojazen, da bi lahko po atentatu izbruhnila vojna. "Naš vir je pričal, da se sovjetski uradniki bojijo, da bi brez voditelja, kakšen neodgovorni general v ZDA lahko izstrelil raketo na Sovjetsko zvezo," piše v FBI-jevih dokumentih.

Dokumenti tudi razkrivajo več Cijinih poskusov umorov tujih voditeljev, največkrat je bil tarča kubanski voditelj Fidel Castro. Ta je leta 1978 ameriškim zakonodajalcem zatrdil, da njegova država ni vpletena v Kennedyjev umor. Se je pa, kot razkrivajo Cijini dokumenti, kubanski veleposlanik v ZDA leta 1963 razveselil predsednikovega umora.

Njegova smrt še vedno odeta v tančico skrivnosti
22. november 1963 je datum, ko velika večina takrat živečih Američanov (pa ne le oni) točno ve, kje so bili. Atentat najmlajšega predsednika v zgodovini ZDA spada med najodmevnejše dogodke 20. stoletja. 22. novembra je bil Kennedy s soprogo Jacqueline na obisku v Dallasu, ko ga je med vožnjo po mestnih ulicah v odprti limuzini, v njej so bili še guverner Teksasa John Connally s soprogo Nelly ter agenti tajne službe, ustrelil Lee Harvey Oswald. Prva krogla je predsednika zadela v vrat, druga v hrbet, tretja je ranila guvernerja Johna B. Connallyja, četrta je Kennedyja zadela v glavo. Čez pol ure je Kennedy umrl. Oswalda so prijeli že po 45 minutah, potem pa ga je čez dva dni, še preden je bila proti njemu vložena obtožnica, med premeščanjem iz enega v drug zapor ustrelil Jack Ruby, lastnik nočnega kluba. Takšna je uradna različica dogodkov v usodnih dneh, v naslednjih desetletjih pa se je pojavila vrsta teorij zarote, od tega, da ga je dal ubiti kubanski predsednik Castro, da se za njegovim umorom skriva Rusija, do tega, da naj bi bil za njegovo smrt odgovorna Cia ali pa mafija. O tem govori na tisoče člankov, knjig in filmov.

"Moji študenti res dvomijo, da je bil edini atentator Oswald," pravi profesor zgodovine na kolidžu Boston Patric Maney. "Težko si predstavljamo, da bi lahko tak posameznik sam umoril predsednika in tako spremenil potek zgodovine. Toda dokazi kažejo na to."

Kennedyjev umor je bil prvi v vrsti politični motiviranih umorov, ki so v 60. letih pretresli ZDA. Kmalu zatem sta v atentatu umrla njegov brat Robert F. Kennedy in borec za človekove pravice Martin Luther King.