Najbolj slovesno je bilo v Rusiji, kjer je 1. maj državni praznik Dan pomladi in dela. V Moskvi se je zbralo več kot 29.000 ljudi, v Vladivostoku pa 30.000. V Nemčiji, Italiji, Španiji in Grčiji so udeleženci protestnih zborovanj opozarjali na neugoden položaj delavcev.

V Nemčiji spopadi
V nemškem Leipzigu se je spopadlo 5.000 levičarskih protestnikov in 550 neonacistov. Levičarji so skušali preprečiti pohod neonacistom, skupini pa sta se začeli obmetavati s kamenjem in steklenicami. Policisti so aretirali 20 vročekrvnežev.

Podobno se je zgodilo v Rostocku, mestu na severovzhodu Nemčije. Približno 500 pripadnikov desničarske stranke se je spopadlo s 4.000 nasprotniki. Policija je na hladno odpeljala 40 razgretežev.

Kaj bodo prinesle reforme?
Nemci so na številnih shodih po državi opozarjali vlado kanclerke Angele Merkel na izid načrtovanih socialnih reform za delavski razred.

Shod za izpustitev opozicijskih vodij
V Belorusiji je poleg zborovanja v čast prazniku delavcev potekal tudi shod privržencev opozicije, ki je zahtevala izpustitev štirih opozicijskih vodij, tudi Aleksandra Milinkeviča, prvi maj pa so razglasili tudi za dan solidarnosti s političnimi zaporniki.

O incidentih tam ne poročajo, je bilo pa zato napeto v Kambodži, kjer so oblasti prekinile zborovanje, ker naj bi to oviralo promet, vendar so se delavci zbrali iz protesta. V več mestih po Indoneziji so praznik dela izkoristili za protest proti nameravanim spremembam delavskega zakona, ki bi omejil pravico do stavke.

V Španiji so udeleženci zborovanj pozdravili podporo mirovnemu procesu v Baskiji, hkrati pa poudarili, da številne žrtve baskovske separatistične organizacije Eta ne bodo pozabljene.

V filipinskem glavnem mestu Manila so protestniki zahtevali višje plače, nižje cene goriva in tudi odstavitev predsednice Glorie Arroyo, za varnost pa so skrbeli dobro oboroženi policisti. Protesti delavcev so potekali tudi v Tajvanu, na Tajskem in Japonskem.

Tako kot pri nas v Sloveniji praznik dela traja dva dni tudi v Severni Koreji, kjer so ta dan poimenovali Dan delavske solidarnosti, delavci pa so se zbrali na prireditvah in piknikih v mestnih parkih.

Zaradi bojazni pred napadi so praznovanja delavcev odpovedali v Šrilanki in Iraku, kjer pa je iraški predsednik Džalal Talabani prebivalcem zagotovil, da bo v novem demokratičnem Iraku poskrbljeno za dostojanstvo dela.

V ZDA 1. maj ni dela prost dan, v večjih mestih pa bodo zato potekale množične demonstracije priseljencev proti novim zakonov o priseljevanju.