Na mejni prehod med Hrvaško in Madžarsko so prispeli tudi številni aktivisti iz Evrope, tudi Slovenije, ki so prinesli pomoč za begunce. Meje za ljudi, potrebne pomoči, morajo biti odprte, poudarjajo. Foto: EPA
Na mejni prehod med Hrvaško in Madžarsko so prispeli tudi številni aktivisti iz Evrope, tudi Slovenije, ki so prinesli pomoč za begunce. Meje za ljudi, potrebne pomoči, morajo biti odprte, poudarjajo. Foto: EPA
Avstrija
Prebežniki se morajo v zadnjih dneh spopadati tudi z ne več tako idealnimi vremenskimi razmerami. Foto: Reuters
Grčija
V Grčijo iz Turčije prihajajo novi in novi prebežniki, ki iščejo boljše življenje v zahodni Evropi. Foto: Reuters
Težke besede med Hrvaško in Srbijo
Aktivisti odpeljali pomoč v Botovo
Srbija odpravila ukrepe na meji s Hrvaško

Koordinirano karavano sestavljajo aktivisti iz več evropskih držav, na Botovo pa je prispela tudi skupina aktivistov iz Slovenije. Skupaj naj bi jih bilo okoli 200. Prinesli so obleke, za begunce pa bodo po potrebah nakupili tudi hrano in vodo. To je, kot je za MMC dejal aktivist Andrej Kurnik, tisto, kar begunci najbolj potrebujejo.

Kot je pojasnil Kurnik, je namen Evropske karavane za odprte meje pokazati, "da obstaja v Evropi velika solidarnost z begunci in begunkami, ki se vsak dan izraža na terenu". Prostovoljci in prostovoljke tako prinašajo nujno pomoč na meje EU-ja, je dejal.

Karavana pa ima po Kurnikovih besedah tudi "političen namen, in sicer opozoriti na zločinskost evropskega mejnega režima in režima migracij". Vztrajanje EU-ja na zaprtih mejah namreč "že zdaj prinaša veliko trpljenje in tudi številne smrtne žrtve na evropskih mejah".

Opozoril je na bodečo žico in spremembe madžarske zakonodaje, ki daje vojski "pravico streljati na goloroke, neoborožene ljudi, ki bežijo pred vojno, preganjanjem ali revščino." Begunci so prisiljeni meje prestopati tudi na območju, kjer so minska polja, je poudaril Kurnik, zato je "treba vztrajati, da se meje odprejo za tiste, ki so pomoči potrebni".

"Brez teh karavan, brez številnih prostovoljcev, prostovoljk, aktivistov in aktivistk bi bile razmere še precej hujše s humanitarnega vidika, pa tudi političnega. Vendarle je to neka protiutež valu nerazumevanja, strahu in ksenofobije, ki zastrupljajo ozračje in vedno bolj oddaljujejo neko razumno soočanje z begunskim vprašanjem," je še dejal Kurnik.

V petek na Hrvaško vstopilo skoraj 10.000 prebežnikov
Največ prebežnikov je na Hrvaško prišlo na območju Tovarnika, Iloka in Strošinca. Del prebežnikov je trenutno nastanjen v začasnem sprejemnem centru v Opatovcu v bližini Tovarnika, od tam pa jih nato vozijo do mejnih prehodov z Madžarsko Baranjsko Petrovo selo, Terezino Polje in Botovo.

Potem ko so se v petek umirile strasti med Srbijo in Hrvaško in so hrvaške oblasti odprle mejna prehoda Bajakovo in Tovarnik, promet v obe smeri poteka brez težav.

V Avstrijo je večina prebežnikov prišla čez mejni prehod Nickelsdorf na Gradiščanskem. Samo od polnoči do jutra je do Gradiščanskega prispelo še dodatnih 2.600 prosilcev za azil. Avstrijska tiskovna agencija APA je ob tem poročala, da gre za bistveno manjšo številko kot dan prej, ko je v enakem časovnem obdobju samo na mejnem prehodu Nickelsdorf v državo vstopilo 4.500 prebežnikov.

Nova zakonodaja za sprejem prebežnikov
Avstrijski parlament je v petek potrdil ustavno reformo, na podlagi katere lahko država občinam določi sprejem določenega števila beguncev, in sicer 1,5 odstotka prebivalcev posamezne občine. Reformo, za katero je bila potrebna dvetretjinska večina, je podprla vladajoča koalicija s pomočjo Zelenih. Avstrija, ki ima 8,5 milijona prebivalcev, tako letos računa na 80.000 prosilcev za azil.

Z novim zakonom, ki bo veljal med 1. novembrom in koncem leta 2018, bo Dunaj četrtne skupnosti, ki ne izpolnjujejo kvot za sprejem prebežnikov, k temu prisilil. Prebežnike bodo tako lahko razporedili po vsej državi, krajevne skupnosti pa temu ne bodo mogle nasprotovati. V zakonu je zapisano še, da se lahko meja 1,5 odstotka tudi poviša, če se bo begunski val še okrepil.

Na Madžarsko v petek vstopilo 8.000 prebežnikov
Na Madžarsko je v petek nezakonito vstopilo več kot 8.000 prebežnikov, natančneje 8.159. Od tega jih je 7.895 prišlo prek hrvaško-madžarske meje, drugi pa prek srbsko-madžarske meje, kar je sicer manj kot dan prej. Pet ljudi so zaradi domnevno ponarejenih dokumentov priprli. Od januarja je na Madžarsko po zadnjih podatkih prišlo 259.308 prebežnikov.

Kot navaja srbska tiskovna agencija Tanjug, so od začetka zaostritve madžarske zakonodaje o migracijah in državni meji do danes na Madžarskem sprožili 241 kazenskih postopkov zaradi nezakonitega prehoda meje.

Nove begunske poti do zahodne Evrope?
Medtem pa hrvaški mediji, ki se sklicujejo na srbski Kurir, poročajo, da bi se lahko Hrvaška kmalu izognila neumornemu valu prebežnikov, ki se zatekajo v državo, če se bodo potrdile govorice o odprtju novih begunskih poti do zahodne Evrope. Prebežniki, ki v begunskih taboriščih v Turčiji čakajo na pot proti Evropski uniji, naj bi tako dobili poročila o novih poteh do končnega cilja.

Ena izmed poti naj bi tako peljala prek Grčije, Bolgarije in Romunije do Nemčije, druga pot pa proti Nemčiji in skandinavskim državam pelje prek zahodnega dela Ukrajine in Poljske. Tretja mogoča nova pot gre od Turčije do Grčije in Albanije, od tam pa z ladjami do juga Italije.

Govori pa se tudi o odprtju nove poti na jugu Hrvaške. Tako bi prebežniki prek Grčije, Makedonije, Kosova in Črne gore prišli do Hrvaške, natančneje do Konavel ali Metkovića na jugu Hrvaške. Kot piše Večernji list, naj bi se v Dubrovačko-netervanski županiji že pripravljali na ta scenarij, pripravljeni naj bi bili na sprejem od 3.000 do 5.000 prebežnikov dnevno, ki bi se tam zadržali največ 48 ur.

Glavni razlog za spremembo poti naj bi bila Madžarska, ki je na svoji meji s Srbijo že postavila ograjo in prebežnikom onemogočila nadaljevanje poti, ograjo pa Madžarska zdaj postavlja tudi na meji s Hrvaško.

Žica na meji s Slovenijo "zgolj poskus"
Žično ograjo, ki jo je začela Madžarska v četrtek postavljati tudi na meji s Slovenijo, so v petek popolnoma odstranili. Madžarsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je bila bodeča žica na madžarsko-slovenski meji postavljena zgolj kot poskus. Namestitev je sicer sprožila številne kritike znotraj Evrope.

Kot so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še sporočili z madžarskega notranjega ministrstva, se bosta notranja ministra Madžarske in Slovenije, Sandor Pinter in Vesna Györkös Žnidar, sešla v ponedeljek.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Prvi koraki.

Težke besede med Hrvaško in Srbijo
Aktivisti odpeljali pomoč v Botovo
Srbija odpravila ukrepe na meji s Hrvaško