Bolgarijo, najrevnejšo članico Evropske unije, že mesece pretresa politična nestabilnost. Foto: EPA
Bolgarijo, najrevnejšo članico Evropske unije, že mesece pretresa politična nestabilnost. Foto: EPA
Bolgarska policija
Bolgarska policija je šele v drugem poskusu razbila obleganja parlamenta in "osvobodila" poslance ter ministre. Foto: EPA

Policisti so s solzivcem, vodnimi topovi in s silo razbili obroč, s katerim so protestniki obkolili poslopje parlamenta v Sofiji in v njem več kot osem ur zadrževali kakih sto ministrov, poslancev in novinarjev. V nasilju, prvem od začetka protestov pred 40 dnevi, je bilo več ljudi ranjenih.

Proteste sprožilo sporno imenovanje
Že vse od 14. junija na ulicah bolgarske prestolnice vsak dan vztraja na tisoče protestnikov, ki jih je razjezilo - medtem sicer že preklicano - imenovanje medijskega mogotca na čelo vplivne varnostne agencije. Protesti so kmalu prerasli v širše nasprotovanje bolgarski vladi in politikom, ki veljajo za skorumpirane in odprte za vpliv močnih oligarhov.

Policija v prvo neuspešna
Protestniki so v torek obkolili parlament in v njem "ujeli" kakih sto politikov in novinarjev. Ker se niso hoteli umakniti, je posredovala policija. V prvem poskusu v torek zvečer je bila neuspešna, izbruhnili so spopadi med policisti in približno dva tisoč demonstranti. Lažje je bilo ranjenih 18 demonstrantov in trije policisti.

Sredi noči protestniki popustili
Drugo posredovanje, v katerem je policistom uspelo rešiti ujete, je sledilo okoli 3. ure zjutraj. Oblikovali so ozek kordon, po katerem so najprej na varno prepeljali tri ministre ter poslance vladajoče socialistične stranke in njene koalicijske partnerice, turške stranke MRF, nato pa še preostale. Ob 5. uri zjutraj je bilo poslopje parlamenta izpraznjeno, protestniki pa so se začeli razhajati, tako da je bilo pred parlamentom zjutraj več policistov kot protestnikov.

Odstop zahteva tudi Borisov
Bolgarski predsednik Rosen Plevneljev je v odzivu tako policiste kot protestnike pozval k strpnosti, neizzivanju nasilja ter spoštovanju javnega reda in miru. Nekdanji premier Bojko Borisov, ki je zaradi množičnih protestov - med drugim se je osem ljudi zažgalo, od tega jih je šest umrlo - odstopil februarja letos, je zahteval takojšen odstop vlade.