94-letnega Boljkovca so na večino obravnav sojenja, ki se je začelo februarja letos, pripeljali v invalidskem vozičku. Na današnji razsodbi ni bil navzoč. Že od začetka sojenja je trdil, da ni odgovoren za aretacije civilistov in povojne poboje.

V času zločina je poveljeval nekdanjemu jugoslovanskemu Oddelku za zaščito naroda (Ozna) za območje Karlovca. Med sojenjem je pojasnil, da kot vodja kotarske Ozne ni bil pristojen za aretacije domnevnih sodelavcev ustaškega režima, ker se je z njihovimi primeri ukvarjala okrožna Ozna.

Njegov odvetnik Anto Nobilo je v sklepni besedi trdil, da ni bilo enega samega dokaza, ki bi Boljkovca povezal z nedvomno storjenim vojnim zločinom.

Tožilstvo je bilo prepričano, da so dokazali Boljkovčevo odgovornost za aretacije in poboje 21 civilistov z območja Duge Rese pri Karlovcu spomladi 1945. Za 14 umorjenih oseb še niso ugotovili identitete.

Obtožnico proti Boljkovcu so vložili lani jeseni, in sicer v ponovljenem postopku, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo preiskavo iz leta 2011, ki jo je sprožil takratni notranji minister in današnji predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko. Novo preiskavo so sprožili na začetku leta 2012 na podlagi novega kazenskega zakonika.

Boljkovac s prstom kaže na Karamarka
Po objavi obtožb je Boljkovac trdil, da gre za politični proces, na podlagi katerega želi Karamarko nabirati točke med hrvaškimi desničarji pred parlamentarnimi volitvami leta 2011, ko se je tudi pripravljal za prevzem vodenja HDZ-ja.

Josip Boljkovac je bil na začetku 90. let prejšnjega stoletja tesen sodelavec prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, ki je bil tudi partizanski častnik in general jugoslovanske vojske.

Na Hrvaškem je zaradi povojnih zločinov jugoslovanskih partizanov ovadenih več deset posameznikov. Večina postopkov je zavrnjena, prekinjena ali pa v mirovanju. Večina osumljencev je medtem tudi umrla ali pa so nedosegljivi hrvaškim oblastem.