Novi start, ki je bil podpisan leta 2010, je še zadnja pogodba o jedrski oborožitvi med državama in je temelj svetovnega nadzora nad orožjem. Veljavnost pogodbe poteče 5. februarja, vlada nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa je podaljšanju nasprotovala.

V skladu z dogovorom je število jedrskih konic omejeno na 1550 za vsako državo, določa pa tudi število drugega orožja in bombnikov, ki nosijo jedrske konice. Kot poroča Reuters, je novico o sklenitvi dogovora o podaljšanju prvi sporočil Kremelj. V Beli hiši so bili po pogovoru skopi z informacijami.

Telefonski pogovor naj bi že pretekli teden predlagala Rusija in Biden je to sprejel z malce odlašanja, da se pripravi na pogovor tudi z zavezniki. Preden je govoril s Putinom, je Biden poklical tudi generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga.

Biden je Putina obvestil, da njegova vlada preučuje zadnji velik vdor v računalniške sisteme ZDA, ki naj bi prišel iz Rusije, ter informacije, da naj bi Rusija ponujala tiralice za umore ameriških vojakov v Afganistanu. Ameriški predsednik je zagotovil, da se bodo ZDA branile in da so pripravljene sprejeti dodatne sankcije, da Moskva ne bo dobila občutka, da lahko počne, kar se ji zdi, poročajo ameriški mediji na podlagi neimenovanih virov blizu Bidna.

Po navedbah tiskovne predstavnice Bele hiše Jen Psaki je Biden izrazil nasprotovanje Severnemu toku, ki ga je označil za slab dogovor za Evropo, s čimer je ohranil stališče, ki sta ga imela do tega vprašanja predtem tudi predhodnika Trump in še prej Barack Obama.

Tudi Kremelj v javnem opisu pogovora ni navedel podrobnosti, omenil pa je, da sta se voditelja dotaknila nekaterih občutljivih mednarodnih in dvostranskih vprašanj. Putin je Bidnu čestital za izvolitev na položaj predsednika in izrazil mnenje, da bo normalizacija odnosov med državama v interesu obeh. Govorila sta tudi o pandemiji covida-19, Iranu, Ukrajini in vprašanjih mednarodne trgovine.

Trump se je v štirih letih vladanja izogibal neposrednih kritik Rusije, zanikal je njeno vpletanje v volitve leta 2016, hekerske napade na ZDA in zanemaril obtožbe o tiralicah za umore ameriških vojakov. Kljub takemu tonu pa je Trumpova vlada vseeno zaostrovala sankcije proti Rusiji, med drugim tudi zaradi Ukrajine.

Biden pa je bolj neposreden in je javno obtožil Rusijo vpletanja v volitve leta 2016 in 2020, kljub temu pa upa, da bosta državi lahko sodelovali na področjih, kjer bo to koristno za obe. "Mislim, da lahko sodelujemo v obojestranskem interesu, kar je sporazum Novi start, obenem pa tudi jasno povemo, da nas zelo skrbi njeno obnašanje glede Navalnega, hekerskih vdorov in tiralic na ameriške vojake," je že v ponedeljek dejal Biden. Ameriški predsednik se zaveda, da bodo razlike med velesilama ostale in jih bo treba pametno upravljati.