Že od svoje izvolitve naprej novembra 2016 je Trump s svojimi napovedmi o spremembah ameriške politike dvigoval napetost v ameriški in mednarodni javnosti, kar je začel uresničevati že dan po 20. januarju lani, ko je prisegel kot 45. predsednik ZDA. Njegov prvi predsedniški ukaz je bil, da morajo vladne agencije zmanjšati birokratska bremena Obamacara, ki je v zdravstveno zavarovanje vključil okoli 24 milijonov Američanov, le nekaj dni zatem je povzročil vihar, ko je napovedal gradnjo zidu na meji z Mehiko in podpisal odlok o zamrznitvi sprejemanja beguncev. V približno takem tempu je potekalo celotno prvo leto njegovega predsedovanja: njegove poteze, ki jih vedno upravičuje z geslom svoje kampanje Najprej, Amerika, so v 12 mesecih pogosto naletele na ogorčenje domače in tuje politične javnosti, a to ga pri uresničevanju napovedi ne ustavlja. Najbolj nekonvencionalen ameriški predsednik svoja politična prepričanja najraje izraža na Twitterju, veliko časa pa še vedno preživlja tudi na igriščih za golf.

"V glavah ameriških intelektualcev je Trump katastrofa, v glavah ameriških levičarjev je popolna katastrofa. Verjetno še noben ameriški predsednik ni bil tako opljuvan od medijev, liberalcev in levičarjev. Morate pa upoštevati naslednje: nad Trumpom se zgražajo predvsem intelektualci, ki pa predstavljajo samo pet odstotkov volilnega telesa," pravi Ferfila.

Kot pravi, je Trump pred podajanjem v boj za Belo hišo dobro opravil raziskavo političnega trga, kjer je našel svoj segment in svojo pozornost usmeril nanj. Nagovarja jih že ves čas, ves čas "všečka" populacijo, ki ga je izvolila. In ta je pač takšna, kot je. Gotovo to niso levičarski intelektualci in profesorji na fakultetah, odgovarja profesor s FDV-ja.

Gospodarski kazalci so odlični kot že dolgo ne
Na opazko, da so po Trumpovi izvolitvi v nasprotju z napovedmi poskočili tudi indeksi na borzah, torej da so njegovo izvolitev pozdravili tudi poslovneži, Ferfila odgovarja, da je to realnost republikanske stranke: na eni strani jo tvorijo nižje izobraženi državljani, ki imajo nižji družbeni status, na drugi strani pa je republikanska stranka stranka bogatašev in poslovnežev. "On mora deloma igrati za oba pola, nekaj mora narediti za tiste, ki so ga volili, mora pa biti všeč tudi bogatašem. Sprejeta davčna reforma je deloma pisana njim na kožo. Izstop iz pariškega sporazuma je pisan na kožo poslu: omejitve in regulative zavirajo posel. Kar zadeva gospodarske kazalce, so ti odlični, taki niso bili že vrsto let. Če naredimo primerjavo: v Sloveniji imamo 10-odstotno brezposelnost, v ZDA je le 4,1-odstotna. Borzni indeksi so zelo visoko, poslovno zaupanje je zelo visoko, ko je bil izvoljen, so šli vsi kazalci navzgor. Zakaj? Ker je njegov program vključeval deregulacijo posla in veliko napovedi je že uresničil. Obama je uvedel vrsto liberalno delegiranih politik, okoljevarstvenih in poslovnih omejitev. Trump pa je to močno prerezal. Za posel je to zelo dobro, vprašanje pa je, ali je to dobro za okolje in ljudi. Ob koncu krize se je tem spodbudnim kazalnikom pridružilo še povečanje zaupanja potrošnikov. Če strnem, gospodarska klima v ZDA je odlična," meni Ferfila.

Ob tem pa dodaja, da je zanimivo, da ljudje v javnomnenjskih raziskavah dobre gospodarske rezultate pripisujejo Obamovi vladi. Kot pravi Ferfila, 60 odstotkov Američanov misli, da gredo ZDA po zaslugi Trumpa v napačno smer. "Javno mnenje je tudi pri gospodarskih rezultatih zdaj še proti njemu, poslovna elita pa ve, da je to njegova zasluga. Visoka gospodarska rast, triodstotna, je njegova zasluga, ko jo je napovedal, so se mu pa vsi smejali."

V povezavi s tem je veliko vprašanje, ki se postavlja, to, kako se bodo ti dobri gospodarski kazalci odrazili na jesenskih vmesnih kongresnih volitvah. "Vprašanje je, ali se bo prepričanje ljudi obrnilo njemu v korist, tu mislim v povezavi z zadnjo davčno reformo decembra lani. Njegovi nasprotniki sicer pravijo, da je pisana na kožo bogatašem, kar ni čisto res. Povprečna štiričlanska družina naj bi zaradi reforme vsako leto privarčevala 1.400 dolarjev. Če bodo ljudje v tem letu dejansko občutili prihranek, se bo mogoče odnos do republikancev in Trumpa izboljšal," meni Ferfila. Podatki sicer kažejo, da bo predsednikova stranka na kongresnih volitvah sredi njegovega mandata izgubila sedeže. Od leta 1934 je predsednikova stranka na volitvah na sredini njegovega mandata povprečno izgubila po 23 sedežev, zmagala pa je le dvakrat - leta 1934 demokrati, leta 2002 pa republikanci, je poročal STA.

Z davčno reformo se je bistveno znižala davčna obremenitev podjetij. V ZDA so podjetja plačevala zelo visok davek na dobiček, skoraj 37 odstotkov, Trump pa ga je znižal na 21 odstotkov, kar je primerljivo z evropskimi državami. "Če se podjetju zniža davek za skoraj 20 odstotkov, je to pomemben stimulans za podjetja. In kaj se je zgodilo doslej? Trump pravi, da je 1.000 podjetij že začelo deliti bonuse med zaposlene. Če se bo ta trend nadaljeval in bo šlo to v tisoče, milijone zaposlenih, bodo ljudje videli, da njegove reforme tudi njim osebno prinašajo pozitivne stvari, potem se bo trend obrnil. Če bodo ljudje imeli višje plače, bodo tudi volili za republikance in bodo mogoče imeli tudi Trumpa malo raje." Spremenil je tudi obdavčitev glede dohodnine. V Sloveniji imamo pet dohodninskih razredov, v ZDA jih je sedem, pojasnjuje profesor. V vsakem od teh razredov je reforma prinesla od dve- do triodstotno znižanje davkov z izjemo najnižjega dohodninskega razreda, v katerem so najrevnejši, za katerega je veljala 10-odstotna obdavčitev, in ta je ostala ista.

Glede davčne reforme Ferfila izpostavlja še dve stvari, ki sta negativni z vidika družbe, ne pa tudi posla. "V tej davčni reformi so sprejeli tudi dovoljenje za vrtanje nafte na Aljaski, okoljevarstvene pregrade so torej padle, spodkopal pa je tudi Obamacare. Pomemben del Obamove zdravstvene reforme so bile namreč subvencije, ki pa jih je Trump ukinil. Če ukineš subvencije, postane zdravstveno zavarovanje manj privlačno. Drugi dejavnik je pa spodkopavanje obveznosti zdravstvenega zavarovanja. V davčni reformi je namreč predpisal, da ni potrebno obvezno zavarovanje, temveč je to tvoja izbira," s čimer je po mnenju Ferfile zapečatil usodo Obamacara.

Kaj se bo zgodilo, če rast ne bo visoka?
Znižanje davkov je všečna poteza, a ob predpostavki, da bo gospodarska rast še naprej visoka, pri čemer pa so projekcije narejene le za leto ali dve. Višja gospodarska rast pomeni več pobranih davkov, čeprav so ti nižji, toda če se visoka gospodarska rast ne bo nadaljevala, bo v državni blagajni nastala luknja. Ob tem Ferfila sicer dodaja, da so ZDA za zdaj sicer sorazmerno zadolžene.

V prvem letu smo bili priča tudi številnim kadrovskim spremembam v Beli hiši. "To je tudi posledica tega, da Trump dejansko ne ve veliko o politiki. A zdaj so se stvari umirile in pričakujem mirnejše nadaljevanje predsedovanja. Je pa res, da še nikoli ni bil noben predsednik tako v sporu z mediji. Če si ves čas v sporu z mediji, oni vsako potezo, tudi tisto, ki ni tako slaba, napadejo. Kar pa zadeva samo oblikovanje politik, bo pomembno, kaj se bo zgodilo na novembrskih vmesnih volitvah," pravi Ferfila. Kot dodaja, bo do takrat med demokrati in republikanci potekala tudi običajna "trgovina" glede posameznih politik.

Zunanja politika: Tu ga pa "biksa"
Če so gospodarski kazalci zaradi njegovih ukrepov v Trumpu v korist, pa je zelo drugačna ocena njegova vloga na mednarodnem političnem prizorišču. "Najprej je začel z Natom (op. države članice je okrcal, da morajo plačevati svoj prispevek v Natovo blagajno), zaostril je odnose tudi z Zahodno Evropo, celo z Veliko Britanijo se je sprl, prepira se z Mehiko in Kanado. Nafta je delovala 50 let, ko je pa prišel on, je vse postavil pod vprašanje. Zamočil je odnose s pacifiškima zaveznicama Avstralijo in Novo Zelandijo, skratka s tem svojim vedenjem se je kot neki zastraševalec (op. bully) od številnih nekdanjih prijateljskih držav distanciral," meni poznavalec ameriške politike.

Odnos s Kitajsko velika napaka
Za največjo Trumpovo napako Ferfila označuje odmik od Kitajske. Kitajsko je po njegovem mnenju dejansko zelo težko ustaviti pri tem, da bo v prihodnjih 10, 20 letih dominira celotnemu svetu v večjem obsegu, kot so ZDA v 60. in 70. letih. "Transpacifiški sporazum je bil narejen kot obramba in povezava vseh azijskih držav proti Kitajski. S tem, ko je Trump sporazum prekinil, je ta gospodarska obramba in mreža proti Kitajski padla v vodo. Te države, vključno z Japonsko in J. Korejo, ki vidijo, da je Trump ta prizadevanja prekinil, se zdaj povezujejo s Kitajsko. To je bila katastrofalna napaka. Dejstvo je, da se je delež ameriške trgovine v svetovni trgovini v zadnjih desetletjih močno zmanjšal. In recimo samo tri odstotke kitajske trgovine gre v ZDA." Kot pravi Ferfila, se ZDA sicer lahko umaknejo v neki izolacionizem, lahko jim gre tudi gospodarskoo še bolje, a če upoštevamo vidik, da so bile v preteklih desetletjih "urejevalec" sveta, je treba opomniti, da se ta njihova podoba končuje.

Od njegove izvolitve so se poslabšali tudi odnosi ZDA z Rusijo. V novi nacionalnovarnostni strategiji je Rusija znova označena kot prva državna sovražnica, kar Ferfila pripisuje tudi temu, da se je Trump v kabinetu obdal z generali. "Predvidevam, da so imeli Rusi nekaj informacij o Clintonovi, ki jih je potem mogoče res Trump dal v javnost, kar seveda ni dovoljeno, ampak dejstvo je, da če ne bi imela masla na glavi, ne bi imel česa posredovati."

Priznanje Jeruzalema je bila popolna neumnost
Ferfila je zelo kritičen tudi do Trumpove politike na Bližnjem vzhodu in ameriških načrtov glede dogovora z Iranom. Priznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela označuje za popolno neumnost, ki je bila verjetno posledica močnega pritiska izraelskega lobija, katerega član je verjetno tudi mož Trumpove hčerke Ivanke Jared Kushner. "To ni rešilo ničesar, kvečjemu je diskreditiralo ZDA, da bi bile posrednik na Bližnjem vzhodu. Je pa tudi res, da to ni nič spremenilo razmerja, kajti zdajšnja izraelska desna vlada zavrača možnost dveh držav."