Putin je v ponedeljek na povabilo Erdogana prispel v Carigrad, gre pa za nov korak v ponovnem zbliževanju Rusije in Turčije po začetku boljših odnosov, ki so se močno zaostrili po turški sestrelitvi ruskega letala novembra lani.

Obe državi naj bi uskladili odnos do Sirije, obnovili sodelovanje na področju energetike in okrepili trgovinske odnose, poroča ruska televizija RT. Putin je v Carigradu dejal, da je z Erdoganom pred obiskom podrobno govoril o skupnem plinovodu Turški tok. Kot je dejal, ima projekt "namen uresničiti", Erdogan pa je po poročanju Slovenske tiskovne agencije dejal, da dela že potekajo.

Ruski minister za energijo Aleksander Novak je za turško tiskovno agencijo Anadolu dejal, da bi radi dosegli medvladni sporazum do uradnega srečanja obeh predsednikov ob robu kongresa, ki se je začel v nedeljo. Uresničitev projekta bo omogočilo dodatno rast turškega gospodarstva, je dejal Novak.

V Turčijo čez Črno morje
Plinovod Turški tok bi omogočil dobavo ruskega zemeljskega plina neposredno v Turčijo čez Črno morje, nato pa bi plin potoval v Grčijo. Projekt naj bi po ocenah stal 11,4 milijarde evrov, prvič pa ga je Putin predstavil decembra leta 2014 med obiskom Turčije. Projekt Turški tok, ki je bil zasnovan kot alternativa Južnemu toku skozi Bolgarijo, je bil po sestrelitvi ruskega letala pred slabim letom suspendiran.

Zmogljivost plinovoda naj bi dosegla 32 milijard kubičnih metrov plina na leto, pri čemer bi Turčija prevzela slabih 16 milijard kubičnih metrov, preostanek pa bi poslala naprej v EU. Plinovod naj bi bil zgrajen do leta 2019.

Ruski minister Novak je omenil tudi izgradnjo jedrske elektrarne Akkuyu, za katero Novak upa, da bo postala strateška investicija. Državi sta sicer že leta 2010 podpisali sporazum, da bo elektrarno zgradilo rusko državno podjetje za jedrsko energijo Rosatom. Projekt naj bi stal 22 milijard dolarjev, elektrarna pa naj bi postala operativna leta 2020.

"Energija je eno glavnih področij v procesu normalizacije. Zato imata tako Turški tok kot jedrska elektrarna Akkuyu ključno vlogo v oživitvi dvostranskih odnosov," je za turški dnevnik Daily Hürriyet še dejal ruski minister.

Sodelovanje v Siriji
Predsednika se bosta po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova osredotočila na obnovo meddržavnih odnosov "na vseh področjih", predvsem pa se bosta posvetila dogodkom v Siriji, poroča rt.com.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo upanje, da bi sodelovanje obeh držav v Siriji pripeljalo do skupnega delovanja, in poudarilo, da je Ankara pripravljena pomagati v obnovi premirja in omogočiti dostavo humanitarne pomoči. Medtem ko Turčija nasprotuje sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu, pri čemer v zadnjem času mehča svojo držo, pa Rusija sirski režim dejavno podpira.

Turški obrambni minister Fikri Isik je v torek dejal, da Turčija želi, da si Rusija in ZDA ne bi nasprotovale v Siriji. ZDA Rusijo obtožujejo, da ni spoštovala dogovora o prekinitvi ognja, Rusija pa ZDA očita, da ščiti džihadiste, predvsem nekdanjo Fronto al Nusra, zdaj znano kot Fronta Fatah al Šam.

Trgovinski odnosi na predkrizno raven
Po sestrelitvi letala je Rusija zoper Turčijo uvedla ostre sankcije in omejitve potovanj, za turške državljane pa je spet uvedla vizume. Državi si zdaj prizadevata obnoviti trgovinske odnose na raven pred poslabšanjem odnosov. Menjava med državama naj bi po željah turških oblasti narasla na 100 milijard dolarjev. Do konca leta 2017 naj bi državi sprejeli tudi prostotrgovinski sporazum, je dejal turški gospodarski minister Nihat Zeybekci.