Omenjeni naslov pove vse. Čeprav se bodo ruski volivci na lističu odločali med osmimi kandidati, kar se zdi popolnoma spodobna številka, je že dolgo znan novi stari zmagovalec. Po najnovejših javnomnenjskih raziskavah, ki jih je naredil ruski center za raziskave javnega mnenja (VTsIOM) in so bile objavljene v nedeljo, se Putinu na poti za četrti predsedniški mandat napoveduje okoli 70-odstotna podpora. Edini iz "druge lige", ki vsaj malo izstopa, je komunist Pavel Grudinin, ki naj bi po napovedih prejel okoli osem odstotkov glasov. Politični veteran Vladimir Žirinovski je pristal pod petimi odstotki, potem ko se mu je podpora po žaljivkah, s katerimi je obkladal tekmico Ksenjo Sobčak (videoposnetek na koncu članka), nekoliko znižala. Sobčakova lahko računa na dva odstotka volivcev, preostali štirje kandidati – Sergej Baburin, Maksim Surajkin, Boris Titov in Grigorij Javlinski pa se vrtijo pod manj kot odstotkom podpore.

Čeprav se zdi, da kandidati predstavljajo vse strani politične misli – od skrajne levice do skrajne desnice s Putinom nekje v sredini – in da Rusi imajo med kom izbirati – leta 2008 so bili denimo le štirje kandidati –, to ne drži. Volilna tekma je le formalnost z že dolgo znanim zmagovalcem.

Kremelj tako lahko skrbi le volilna udeležba, ki naj bi bila od 63- do 67-odstotna, kar je za ruske razmere malo. Na začetku volilne kampanje so napovedovali, da bo glas oddalo 72 odstotkov volivcev. Putin se predvolilnih soočenj ne udeležuje, Kremelj skuša volivce animirati z drugačnimi "triki" – volitve reklamira na steklenicah za mleko, snema komične promocijske videe, volivcem na volilni dan obljublja brezplačni preventivni pregled za raka. Tudi izbor datuma ni naključen – predsedniške volitve bodo potekale prav na dan četrte obletnice ruske priključitve polotoka Krim, kar naj bi v ljudeh vzbudilo nacionalno zavest.

Prezreti ne gre dejstva, da v predsedniški bitki ne sodeluje Aleksej Navalni, ki si je na Zahodu pridobil ugled najresnejšega Putinovega nasprotnika in je v preteklosti priredil nekaj velikih protivladnih protestov. 41-letnemu Moskovčanu, ki je postal znan z blogi o korupciji, so kandidaturo zavrnili, potem ko je bil obsojen zaradi gospodarskega kriminala.

Sam ves čas trdi, da je šlo za nastavljen proces. Januarja je volitve označil za farso in dejal: "Sodelovali bodo le Putin in kandidati, ki jih je sam izbral." Nekateri poznavalci ugibajo, ali bo Navalni po pričakovani Putinovi zmagi pozval k množičnim protestom in kakšna bi bila lahko udeležba na njih.

Sledi predstavitev vseh osmih kandidatov.

VLADIMIR PUTIN: 65 let, neodvisni kandidat
Putin je bil predsednik Rusije že med letoma 2000 in 2008. Nato je zaradi ustavne omejitve dolžine mandata postal premier, predsedniški položaj pa je takrat prevzel njegov dolgoletni sodelavec Dmitrij Medvedjev. Ko so štiri leta minila, sta Putin in Medvedjev vlogi zamenjala in Putin je znova postal voditelj največje države na svetu, Medvedjev pa kot premier drugi najvplivnejši človek. Tik pred menjavo je Medvedjev še kot predsednik predlagal spremembo ustave, s katero se je predsedniški mandat s štirih let podaljšal na šest, še vedno pa je ta položaj omejen na dva zaporedna mandata. Putin bo z zanesljivo zmago na letošnjih volitvah postal voditelj z najdaljšim stažem v Rusiji po Josefu Stalinu v nekdanji Sovjetski zvezi.

Putin je bil rojen v takrat še Leningradu, leta 1975 je diplomiral na državni univerzi v rodnem mestu. 16 let je bil član tajne ruske obveščevalne službe KGB, nato pa je leta 1991 vstopil v politiko, sprva na lokalni ravni v domačem Sankt Peterburgu. Pet let pozneje se je preselil v Moskvo in se pridružil administraciji takratnega predsednika Borisa Jelcina. Hitro se je vzpenjal po politični lestvici in po Jelcinovem odstopu 31. decembra leta 1999 prevzel njegov položaj, ki ga je potrdil leto pozneje z zmago na predsedniških volitvah. Dobil je 53 odstotkov glasov in zmagal že v prvem krogu. Štiri leta pozneje je že pometel s tekmeci, saj je dobil 72 odstotkov glasov.

Putin prek somišljenikov nadzoruje tako ruski parlament kot državne medije. Njegova politična mantra sta poudarjanje nacionalne enotnosti in samozadostnost. Moskva si je pod njegovim vodstvom leta 2014 priključila do tedaj ukrajinski polotok Krim (Rusi trdijo, da je šlo za pravico do samoodločbe naroda), na kar so se zahodne države odzvale z uvedbo mednarodnih sankcij, ki še naprej veljajo. Velja za človeka, ki je ohranil ozemeljsko celovitost Rusije, utrdil njeno državnost in državo dvignil iz hude gospodarske krize v 90. letih prejšnjega stoletja.

Putin na tokratnih volitvah nastopa kot neodvisni kandidat, čeprav je tesno povezan z vladajočo stranko Enotna Rusija, ki jo je v obdobju 2008–2012 tudi vodil. Stranka mu je javno napovedala podporo.

PAVEL GRUDININ: 57 let, Komunistična stranka Ruske federacije
Milijonar in lastnik velikega podjetja, ki se ukvarja z gojenjem in prodajo jagod, na volitvah nastopa kot kandidat komunistične stranke (CPRF), čeprav ne skriva, da je ponosen na svoje bogastvo in zavrača osnovna komunistična načela, piše AP. Grudinin je bil med letoma 2007 in 2010 član vladajoče stranke Enotna Rusija, med letoma 1997 in 2011 pa je bil v več sklicih član regionalnega parlamenta v Moskvi. Pogosto je kritiziral obstoječi politični in gospodarski sistem v državi, izogibal pa se je neposredni kritiki Putina.

Grudinin je od leta 1995 vodja velike Leninove državne kmetije na obrobju Moskve in največji proizvajalec jagod v Rusiji – dnevno pridelajo kar 60 ton jagod –, zato se ga je prijel vzdevek "jagodni kandidat". Kmetija prestolnico zalaga tudi z drugim sadjem. Posel jim gre zelo dobro, v letu 2014–2015 so imeli več kot 30 milijonov evrov dobička.

Ko se je Grudinin uradno prijavil kot predsedniški kandidat (poznavalce je presenetilo, ko je na internih strankarskih volitvah premagal vodjo stranke Genadija Zjuganova), se je razkrilo, da ima nekaj bančnih računov tudi v tujini, a naj bi jih zatem že zaprl. Pojasnil je, da je račune odprl zaradi kritja stroškov zdravljenja matere in sestre v tujini. Njegovo kandidaturo nekateri vidijo kot poskus komunistov, da bi razširili zanimanje za stranko, ki ima trenutno največjo podporo med ostarelimi volivci, ki se z nostalgijo spominjajo časov Sovjetske zveze. V svojih nastopih poudarja, da ideja komunizma združuje ljudi in da je Sovjetska zveza propadla zaradi izdaje. V svojem programu se posveča predvsem gospodarskim temam in "potrebi po izboljšanju življenjskega standarda običajnih Rusov". Obljublja, da bo v primeru zmage Rusija izstopila iz Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ob tem pa nacionalizacijo strateških industrij in infrastrukture ob davčnih olajšavah za podjetnike.

VLADIMIR ŽIRINOVSKI: 71 let, Liberalnodemokratska stranka Rusije
Neposredni, glasni in nestrpni Žirinovski je v ruski politiki že veteran, saj je del nje vse od zgodnjih 90. let 20. stoletja. Zaradi nestrpnih, spornih izjav in dejanj se ga je prijel vzdevek "ruski Donald Trump". Žirinovski se kot član skrajno nacionalistične Liberalnodemokratske stranke Rusije (LDPR) že šestič podaja v boj za kandidaturo za predsednika Rusije. Prvič se je za položaj potegoval že leta 1991 in se uvrstil na tretje mesto. Leta 2012 je prepričal šest odstotkov volivcev. Njegova stranka LDPR je bila prva registrirana opozicijska stranka v postsovjetski Rusiji.

V programu napoveduje "ponovno rojstvo Srednje Azije, Kavkaza, Ukrajine in Belorusije" in ponovni pokop vseh voditeljev iz komunističnega obdobja, ki so pokopani v Kremlju. Poziva tudi k ustanovitvi "nove Sovjetske zveze", ki bi morala vključevati tudi Iran in Turčijo. Nasprotuje nastanku Ukrajine in Belorusije ter sanja o obnovitvi ruske imperialne moči. V notranji politiki želi etničnim Rusom podeliti poseben status "državotvornega naroda", bojuje se proti "davljenju prebežnikov". Obljublja velikopotezno industrializacijo, boj proti korupciji, podporo majhnim podjetjem, davčne izjeme za industrijo in znanost ter razvoj Sibirije in Daljnega vzhoda.

Odrasel je v skromnih razmerah v Kazahstanu, zaradi česar naj bi razumel stiske in tegobe malih ljudi. Prikazuje se kot glas zatiranih, a uradno je lastnik šestih nepremičnin v Moskvi, dveh ogromnih garaž in ima večmilijonski delež v ruski banki VTB.

KSENJA SOBČAK: 36 let, Civilna iniciativa
Sobčakova, urednica ruske modne revije L'Officiel Russia in voditeljica na televizijskem programu Dožd, ki ima vzdevek "ruska Paris Hilton", je edina ženska kandidatka na tokratnih volitvah. 36-letna zvezdnica, ki je diplomirala na moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose, je hči mentorja Vladimirja Putina in župana Sankt Peterburga Anatolija Sobčaka, ki je leta 2000 umrl. Predstavlja se kot kandidatka vseh, ki so se naveličali Putinove vladavine in si želijo liberalnih sprememb. A neposredni kritiki predsednika se izogiba.

Njen volilni program se imenuje 123 težavnih korakov. V njem kot glavno težavo države navaja nespremenljivost oblasti, ki po njenem mnenju povzroča "korupcijo in kot njeno posledico nepravično razporeditev javnega dobrega, poleg tega pa upočasnjuje tudi tehnološki in družbeni napredek, povzroča mednarodno osamitev in gospodarsko krizo". Opisuje se kot "kandidatka proti vsem". Ne strinja se s trditvami, da zveza Nato predstavlja grožnjo Rusiji, zagovarja tudi mnenje, da bi močna Evropska unija le koristila njeni državi. Prepričana je, da bi morala Rusija in Zahod delovati usklajeno pri skupnih izzivih, kot sta terorizem in nezakonite migracije. Želi si, da bi Rusija nekega dne podpisala priključitveni dogovor z Brusljem.

Na notranjepolitičnem področju si prizadeva za spremembo ustavne ureditve od predsedniške k parlamentarni republiki in za privatizacijo velikih državnih podjetij. Meni, da vrnitev Krima pod ukrajinsko oblast ni mogoča, saj je ta polotok tudi dom Rusov, ki želijo biti del Rusije. A v isti sapi opozarja, da ta težava še ni rešena, zato poziva k novemu referendumu, na katerem bi se prebivalci odločali o statusu polotoka.

Nekateri menijo, da je vstop v volilno tekmo Sobčakove dogovorjen s Kremljem. Njena kandidatura naj bi omilila apatijo volivcev, vnesla nekaj dinamike in povečala zanimanje za volitve – z večjo volilno udeležbo pa bo tudi Putinova zmaga videti trdnejša in mogočnejša. Pojavljajo se tudi namigi, da želi s kandidaturo razbiti opozicijo in znižati podporo Alekseju Navalnemu. Sama vse povezave s trenutno oblastjo zavrača. Odkrito je priznala, da ne cilja na zmago in da so njen pravi cilj volitve v dumo leta 2021.

SERGEJ BABURIN: 59 let, Ruska vseljudska unija
Baburin je bil eden redkih članov ruskega vrhovnega sovjeta, ki so leta 1991 glasovali proti razpadu Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza). V 90. letih je bil oster kritik takratnega predsednika Borisa Jelcina. Več let je bil član parlamenta, ko pa se mu leta 2007 vanj ni uspelo več prebiti, je zapustil politiko in postal rektor moskovske univerze.

Kot kandidat nacionalistične Ruske vseljudske unije na notranjepolitičnem parketu zagovarja ustavne reforme za okrepitev moči predsednika in parlamenta. Opozarja na razmah korupcije in nepravičnosti v državi in na dejstvo, da državo vodi "neoliberalna mafija". Na socialnem področju predlaga vrnitev k najboljšim rešitvam iz sovjetskih časov, v zunanji politiki pa verjame v krepitev geopolitičnega položaja Rusije v Evraziji. Prav zato bi morala po njegovem mnenju Moskva okrepiti dejavnosti v šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO) in v skupini držav BRICS (sestavljajo jo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika). Podprl je priključitev Krima Rusiji in rusko vojaško posredovanje v Siriji.

MAKSIM SURAJKIN: 39 let, Komunisti Rusije
Surajkin je s svojo obrobno stranko Komunisti Rusije neposredni tekmec za glasove bolj uveljavljene in razširjene Komunistične stranke Ruske federacije in njihovega kandidata Pavla Grudinina na levem polu političnega spektra. Komunisti Rusije so se od matične stranke odcepili leta 2012. Surajkinov program nosi ime Deset stalinističnih priložnosti proti kapitalizmu in poziva k obnovi socialističnega gospodarstva v sovjetskem slogu, nacionalizaciji bančnega sektorja, zaplembi vsega nezakonito pridobljenega premoženja in ponovni uvedbi komitejev po sovjetskem zgledu, ki bi nadzorovali finančne tokove podjetnikov. Zagovarja razpad kapitalizma in obuditev nekdanje Sovjetske zveze.

V zunanji politiki opozarja na zaščito interesov delovno aktivnega prebivalstva in k potrebi po obnovi "obrambnega zavezništva protiimperialističnih držav po zgledu varšavskega pakta".

Leta 2014 je na volitvah za guvernerja pokrajine Nižni Novgorod prejel le dva odstotka glasov. Označuje se za "leninista-stalinista" in se prvič podaja v predsedniško tekmo.

BORIS TITOV: 57 let, Stranka rasti
Titov je politik, podjetnik in od leta 2012 tudi ombudsman za pravice podjetnikov, ki ga je na ta položaj imenoval predsednik Putin. Svoj predvolilni program je usmeril v novo strategijo gospodarske rasti, ki jo je razvil klub Stolpyn – organizacija najpomembnejših ruskih ekonomistov in podjetnikov. Samega sebe označuje za "desničarskega liberalca". Trdi, da je razvoj podjetništva ključen dejavnik ruskega gospodarskega razvoja, zdravih financ in močnega rublja.

Tudi njegov zunanjepolitični program izhaja iz ekonomije in vsebuje krepitev ruske vloge v mednarodni trgovini in ukrepe za odpravo mednarodnih sankcij. Je precejšen politični novinec; za predsedniški položaj se poteguje prvič, nominirala ga je njegova podjetništvu naklonjena Stranka rasti, ki nima veliko vpliva v ruski politiki. Tudi Titov številnim Rusom ni poznan. Pred vstopom v politiko je bil strokovnjak za kemikalije in gnojila in direktor velike vinske kleti ob Črnem morju.

Pred časom se je v Londonu srečal z ruskimi poslovneži, ki so prebegnili na Otok in se ponudil kot posrednik v nekaterih njihovih pravnih sporih. Pravi, da je njegov cilj narediti Rusijo znova privlačno za mednarodne vlagatelje, to pa bi dosegel z davčno reformo in zmanjšanjem državne birokracije.

GRIGORIJ JAVLINSKI: 65 let, Jabloko
Ekonomist Javlinski je še en veteran ruske politike, saj je vanjo vstopil v zgodnjih 90. letih s predlogi o prehodu Sovjetske zveze v tržno gospodarstvo, ki so vzbudili veliko zanimanja. Kot član socialno-liberalne stranke Jabloko se za položaj predsednika poteguje že četrtič.

V predvolilnih nastopih poudarja, da je treba v Rusiji končati "skriti stalinizem" in "divji kapitalizem, ki meji na fevdalizem". Njegov glavni cilj je razviti Rusijo v največje evropsko gospodarstvo, kar po njegovem mnenju zahteva spoštovanje zasebne lastnine, omejitev koncentracije bogastva in usklajenost gospodarskih sprememb z interesi podjetnikov. Obenem predlaga državni program za boj proti revščini, ki bi temeljil na odprtju osebnih varčevalnih računov državljanov, na katere bi se nalagale dividende od deležev velikih podjetij.

V zunanji politiki zagovarja krepitev prijateljskih odnosov z drugimi nekdanjimi sovjetskimi republikami in spravo z zahodno Evropo ter ZDA. Podobno kot Sobčakova podpira nov referendum o statusu Krima, pa tudi konferenco z Združenimi narodi in Ukrajino, na kateri bi določili pravni položaj tega polotoka. Na predsedniških volitvah leta 2000 je prejel šest odstotkov glasov. Največ podpore ima med liberalci zrelih let iz večjih mest.

V videoposnetku si lahko ogledate besedni spopad kandidatov med prvim predvolilnim televizijskim soočenjem, ki je presegel vse meje dobrega okusa. Končal se je tako, da je Sobčakova v Žirinovskega zlila kozarec vode.