Putin je v uvodnem nagovoru pohvalil energetske odnose med državama in napovedal njihovo krepitev. "Rusija je pripravljena in zmožna oskrbovati kitajsko gospodarstvo, podjetja, mesta in vasi s cenovno dostopno in okoljsko čisto energijo," je dejal.

"Ker je svet na pragu naslednje tehnološke revolucije, smo odločeni, da dosledno poglobimo dvostransko sodelovanje na področju visokih tehnologij in inovacij," je dodal.

Po srečanju za zaprtimi vrati sta voditelja podpisala sporazum o poglobitvi strateškega partnerstva med državama, ki med drugim odpira pot za številne dvostranske dogovore in poudarja vodilno vlogo Kitajske in Rusije pri oblikovanju pravične in demokratične svetovne ureditve.

Putin se je s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom nazadnje srečal oktobra. Obisk Kitajske je prvi obisk Putina v tujini, potem ko je na začetku meseca prisegel za peti mandat na položaju predsednika Rusije. Rusija zlasti ob sankcijah Zahoda zaradi vojne v Ukrajini vidi Kitajsko kot ključno zaveznico in gospodarsko rešilno bilko.

Putin: Sankcije spodkopavajo dolar

Putin je med obiskom dejal, da ameriške sankcije spodkopavajo zaupanje v dolar in da bosta Rusija in Kitajska našli način, kako preprečiti, da ukrepi proti kitajskim bankam ne bi ovirali njune rastoče trgovine. Washington je proti Rusiji uvedel vrsto sankcij, povezanih z Ukrajino, ter tujim bankam zagrozil z dodatnimi sankcijami, če bi poslovale z ruskimi podjetji.

Po njegovem mnenju so takšne sankcije nezakonite, če jih ne odobri Varnostni svet Združenih narodov. Dejal je tudi, da so kontraproduktivne za ZDA in kažejo na njihovo "neumnost". "So popolnoma brez zdravega razuma," je dejal Putin novinarjem.

Dejal je, da ZDA "žagajo vejo, na kateri sedijo", saj s svojimi dejanji spodkopavajo zaupanje v dolar in silijo države, da zmanjšujejo delež dolarjev v svojih rezervah.

Rusija bi lahko Kitajski dobavljala nafto in plin čez Mongolijo

Ši in Putin sta potrdila, da se obe državi še vedno zanimata za predlagani plinovod Moč Sibirije 2. "Poleg tega je mogoče v istem koridorju položiti tako plinovod kot naftovod," je še dejal Putin in oživil zamisel, o kateri so razpravljali že leta 2018. Vendar je dejal, da obstajajo tudi druge možnosti za oskrbo Kitajske z rusko energijo, vključno s tankerji po severni morski poti prek Arktike.

Kljub Putinovim optimističnim pripombam in po letih razprav o predlaganem plinovodu Moč Sibirije 2 Rusija in Kitajska še nista dosegli dogovora o njeni gradnji.

Putinov energetski svetovalec Aleksander Novak je v televizijskem intervjuju dejal, da pričakujejo, da bodo pogodbo podpisali kmalu. Projekt je za Rusijo postal še nujnejši, saj želi s povečanimi pošiljkami plina na Kitajsko nadomestiti izpad izvoza v Evropo zaradi vojne v Ukrajini.

Putin je dejal, da gre za zapleten proces, vključno z vprašanji o cenah, vendar da rastoče kitajsko gospodarstvo potrebuje energijo in da ni zanesljivejšega dobavitelja, kot je Rusija. Po njegovih besedah bi bil projekt odporen tudi proti zahodnim sankcijam.

"Tega ne more nihče ovirati, niti sankcije proti tankerski floti ali sankcije proti finančnim institucijam. Kupovali in prodajali bomo v svojih nacionalnih denarnih enotah," je še dejal Putin.

Po plinovodu bi iz regije Jamal na severu Rusije letno priteklo 50 milijard kubičnih metrov plina – skoraj toliko kot po zdaj nedelujočem plinovodu Severni tok 1 iz Rusije v Nemčijo pod Baltskim morjem, ki je bil poškodovan leta 2022.

Rusija trenutno pošilja plin na Kitajsko po plinovodu Moč Sibirije 1, ki je začel obratovati leta 2019 in poteka čez vzhodno Sibirijo v severovzhodno Kitajsko.

Moskva še ni povedala, koliko bi 2600 kilometrov dolg plinovod Moč Sibirije 2 stal in kako bi ga financirali. Po ocenah nekaterih analitikov naj bi strošek znašal do 13,6 milijarde dolarjev.