Putin je v izjavi na novinarski konferenci v francoski prestolnici dejal, da je bila sestrelitev letala "velika napaka". Dodal je, da "ima Rusija vse razloge, da predvideva, da je bila sestrelitev letala v skladu z željo, da se zavaruje trgovina z nafto na turškem ozemlju". Rusija obtožuje Turčijo, da z nafto trguje z Islamsko državo. IS zasluži veliko denarja od nezakonite prodaje nafte, kakršno koli vpletenost v to trgovino pa je Turčija zanikala. Obenem je Rusija prepričana, da je Turčija zaslepljena z nasprotovanjem Bašarju Al Asadu in si tako tudi zatiska oči pred džihadističnimi borci, ki prehajajo čez njeno ozemlje v Sirijo.

Z Obamo o Siriji in Ukrajini
Pogovor med Putinom in Obamo na drugem srečanju ta mesec je trajal pol ure. Kot so sporočili iz Kremlja, ni bil vnaprej dogovorjen. Govorila sta tudi o razmerah v Siriji in Ukrajini ter nedavni turški sestrelitvi ruskega vojaškega letala. Po besedah predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je Obama izrazil obžalovanje zaradi sestrelitve letala Su-24 na sirsko-turški meji.

Po poročanju Tassa sta izpostavila pomen čimprejšnje uresničitve dogovorov iz Minska o Ukrajini, glede Sirije pa sta se zavzela za korake, "ki bi vodili k začetku politične rešitve". Obenem je, kot navaja Bela hiša, Obama Putina pozval, naj se osredotoči na napade ciljev Islamske države, in ne na upornike, ki se borijo proti predsedniku Al Asadu. Obama je tudi poudaril, da bo moral sirski predsednik zapustiti položaj.

Putin ne načrtuje srečanja z Erdoganom
Svetovna javnost je potihoma napovedovala in pričakovala, da se bosta ruski in turški predsednik ob začetku podnebne konference v Parizu sešla iz oči v oči, da bi tako umirila razgrete strasti, izjave in ukrepe, potem ko je Turčija prejšnji teden v torek na turško-sirski meji sestrelila rusko vojaško letalo.

A po besedah predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova ruska stran "ne načrtuje nobenega srečanja z Erdoganom". Prav tako na Putinovem urniku po besedah Peskova ni nobenih drugih stikov s turškim kolegom, kot bi bil na primer telefonski pogovor. Kot piše Tass, je skušal Erdogan po torkovi sestrelitvi letala že dvakrat po telefonu govoriti s Putinom, obakrat neuspešno, prav tako je konec tedna javno ponudil srečanje ob robu podnebne konference v Parizu.

Davutoglu se ne namerava opravičiti
V ponedeljek se je turški premier Ahmet Davutoglu na sedežu Severnoatlantskega zavezništva v Bruslju srečal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom. Ob nastopu pred mediji pa je premier Davutoglu ostal trden pri turškem stališču, da ne bo nobenega uradnega opravičila zaradi sestrelitve.

"Nobena država ne more zahtevati našega opravičila," je bil jasen Ahmet Davutoglu pred pogovorom s Stoltenbergom. Turški premier je še poudaril, da podobni incidenti niso izključeni niti v prihodnje, vse dokler bosta ameriška koalicija in Rusija ločeno bombardirali položaje Islamske države. Obenem je vztrajal, da "se noben turški premier ali predsednik ali organ ne bo opravičil, ker so izpolnili svojo dolžnost". "Naša vojska je s tem, ko je zaščitila naš zračni prostor, opravljala svoje delo. Naš zračni prostor in naša meja sta vprašanje nacionalne varnosti, a za nas še bolj dostojanstva."

Nato je na izrednem zasedanju v sredo sicer podprl pravico Turčije do samoobrambe, a po drugi strani so v javnost pricurljali dokumenti in izjave, ki so jasno dali vedeti, da Nato ne podpira nevarne solistične akcije Turčije, ki je sestrelila ruski lovski bombnik Su-24 zaradi samo 17 sekund kršenja turškega zračnega prostora.

Nazarbajev bi posredoval med Putinom in Erdoganom
Medtem se je Nursultan Nazarbajev, predsednik Kazahstana, ponudil za posrednika med Rusijo in Turčijo, katerih odnosi so se močno zaostrili po turški sestrelitvi ruskega letala Su-24 v Siriji.

"Potrebna je ustanovitev komisije, da se ugotovijo okoliščine incidenta in najdejo ter kaznujejo odgovorni, kar bi omogočilo obnovitev prejšnjih dobrih odnosov," se je Nursultan Nazarbajev, dejanski dosmrtni vladar Kazahstana, v letnem nagovoru državljanom dotaknil torkovega incidenta na turško-sirski meji. Turška sestrelitev ruskega vojaškega letala je močno poslabšala odnose med Rusijo in Turčijo, ki sta hkrati tudi najpomembnejši politični in gospodarski partnerici Kazahstana.

Tesen partner Moskve in Ankare
Srednjeazijska velikanka, kateri Nazarbajev vlada že vse od leta 1989 (najprej kot generalni sekretar kazahstanske komunistične partije, nato kot prvi predsednik države, za katerega ne velja ustavna omejitev 5-letnih mandatov), je življenjsko odvisna od dobrih odnosov z Moskvo, hkrati pa je v 24 letih samostojnosti spletla izjemno tesne stike z Ankaro, s katero jo veže jezikoslovno-kuluturno sorodstvo. Ponudba zdaj 75-letnega Nazarbajeva je tako logična in najbrž sprejemljiva za obe strani.

Izmenjava obtožb in ukrepov
Turčija in Rusija sta se v zadnjih dneh sicer zapletli v besedni pingpong, povezan tudi s konkretnimi ukrepi. Po eni strani obe državi, ki sta glede Sirije in usode režima Bašarja Al Asada na sovražnih bregovih, kopičita in razkazujeta vojaško moč, po drugi strani sprejemata gospodarske (proti)ukrepe. A hkrati so vsaj v Ankari le ublažili retoriko, predsednik Tayyip Recep Erdogan je celo izrazil obžalovanje, da se je zgodil incident, v nedeljo je turška vlada organizirala vrnitev ubitega ruskega pilota. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem ostaja neomajen pri uradnem in jasnem opravičilu Ankare.

Truplo pilota že poslano v Rusijo
Turčija je v ponedeljek v Rusijo s posebnim letom že poslala truplo pilota Olega Peškova, poroča turška državna agencija Anatolia. Pilota so, potem ko se je izstrelil iz letala, v gorah Latakije zajeli in ubili sirski uporniki, pripadniki turkmenske manjšine. Drugi pilot sestreljenega letala je preživel in je že nazaj v Rusiji. Je pa bil pri reševanju pilotov ubit še 29-letni ruski marinec, ko so sirski uporniki na območju zadeli helikopter z reševalno ekipo.

Sankcije za kmetijske izdelke, ne pa industrijske
V Moskvi je medtem prvi premierjev namestnik Igor Šuvalov potrdil sprejetje nekaterih ukrepov, uperjenih proti Turčiji. Rusija bo tako uvedla prepoved uvoza predvsem turških kmetijskih pridelkov in proizvodov, pri čemer si pridržuje pravico do poznejše širitve sankcij. Prepovedi posameznih živilskih skupin bodo začele veljati postopoma, da bi se tako izognili inflacijskim pritiskom v Rusiji. Šuvalov je ob tem dejal, da ruska vlada ne razmišlja o prepovedi uvoza industrijskih izdelkov iz Turčije.

Že pred sestrelitvijo 40-odstotni izvoz v Rusijo
V letu 2014 je Turčija v Rusijo izvozila za 5,7 milijarde evrov, večinoma tekstila in hrane, kar predstavlja štiri odstotke turške zunanjetrgovinske izmenjave. A že v letu 2015 je turški izvoz v Rusijo padel kar za 40 odstotkov, saj so med januarjem in septembrom Rusi v Turčiji kupili le za 2,5 milijarde evrov blaga.

Drugi največji kupec ruskih energentov in žita
Na drugi strani je Turčija za Nemčijo drugi največji kupec ruskih energentov, saj 60 odstotkov uvoženega plina prihaja iz Rusije. Turki so za Egiptom tudi drugi največji posamični kupec ruskega žita, v lanskem tržnem letu, ki se za kmetijske pridelke konča 30. junija, so kupili kar 4,1 milijona ton ruske pšenice.