Ta je leta 1989 od Momčila Djujića, medvojnega četniškega vodje, ki je zbežal v ZDA, prejel naziv četniškega vojvode.

Krvava preteklost stranke
Danes 63-letni Šešelj je s somišljeniki nato leta 1991 ustanovil Srbsko radikalno stranko, v katero se je združil tudi prevladujoč del četniškega gibanja. Stranka je v program zapisala idejo o Veliki Srbiji in na svoj način postala desna roka Miloševićevega režima, četniki pa so sodelovali tudi v pobojih med vojnama na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.

Prav zaradi obtožb o domnevni odgovornosti za storjene zločine se je karizmatični Šešelj, ki je bil med letoma 1998 in 2000 celo podpredsednik srbske vlade, leta 2003 predal haaškemu sodišču za vojne zločine, kjer proti njemu s prekinitvami še vedno poteka proces.

Nasprotujoč, a vedno privlačen program
Srbska radikalna stranka se v svojem uradnem programu zavzema za obnovo družbe, ki bi temeljila na narodni, verski in spolni enakopravnosti, tradicionalnih vrednotah ter spoštovanju človekovih pravic.

Tudi obljube o odločnem boju s kriminalom in korupcijo ter obljube o učinkovitem gospodarskem programu so ne glede na nekatere spornosti znotraj programa pripomogle k veliki priljubljenosti med ljudmi z nižjimi osebnimi dohodki in nemestnim prebivalstvom. Ne gre seveda pozabiti niti poudarjanja boja za sveto zemljo na Kosovu, proruskih vezi in nasprotovanja približevanju evroatlantskim integracijam.

Veliko volivcev je stranka pridobila tudi po koncu dobe Slobodana Miloševića in njegove Socialistične stranke Srbije. Kljub moči, ki jo je potrdila tudi na pravkar končanih volitvah, pa stranka še vedno ostaja v opoziciji in čaka na pravi trenutek.

A. L.