Kosovo je v nedeljo praznovalo peto obletnico razglasitve neodvisnosti, ki jo je do zdaj priznalo 98 držav. Ob tej priložnosti se je z nekdanjim vodjem kosovskih upornikov in premierjem Ramushem Haradinajem pogovarjala dopisnica RTV Slovenija iz Beograda Marta Razboršek.

Ko ste se zmagovito vrnili iz Haaga, kjer so vas že drugič oprostili vojnih zločinov, vas je na tisoče ljudi pričakalo na ulicah Prištine. Pričakujete tako podporo tudi na naslednjih volitvah?
Pomembno je, da kot mlada država, družba in demokracija nadaljujemo začeto delo. Z več uspehi. Na prihodnjih volitvah, ki bodo, vsaj po razporedu, prihodnje leto, pričakujem, da bo Zveza za prihodnost Kosova, ki jo vodim, v družbi ohranila vodilno vlogo. Upamo torej, da bomo to vlogo lahko potrdili na volitvah.

Ko ste se vrnili iz Haaga, ste dejali, da želite v koalicijo s stranko premierja Hashima Thacija, vendar pod pogojem, da ste premier vi. Je mogoče, da se to zgodi še pred volitvami?
Ko smo to ponudbo dali premierju Thaciju, smo upali, da jo bo sprejel, da bomo lahko skupaj v dobro Kosova delovali še pred volitvami. Na žalost dogovora nismo sklenili. Zato se zdaj tako kot druge stranke pripravljamo na volitve in tako odločitev prepuščamo volivcem. Zdaj se ne ponujamo več Demokratski stranki Kosova (PDK), ki jo vodi Thaci, ampak volivcem. Naj izberejo oni. Mislimo, da je tako prav, in si za to prizadevamo.

V Beogradu so pričakovali, vsaj tako so govorili, da se boste vi vključili v politični dialog, da se boste kot premier Kosova vi pogajali s srbskim premierjem Dačićem.
Naša stranka je vključena v dialog. Eden izmed mojih kolegov, gospod Shala, dejavno sodeluje v dialogu z Beogradom. Zato podpiramo ta dialog, nekako sem del dialoga - celo neposredno. Zadovoljen sem, kako dialog v kosovskem imenu poteka, kako ga premier Thaci in član naše stranke Shala vodita. Želimo si nov napredek, želimo si končni sporazum, ki bo omogočil normalizacijo odnosov med državama. Zato si želimo biti del vladne politike v pogovorih. Tudi če bi jaz zamenjal Thacija, bi on v pogovorih z Beogradom še vedno predstavljal Prištino.

Kaj natančno pričakujete od končnega dogovora?
Pričakujemo dokončno normalizacijo odnosov. Normalno življenje v obeh državah. To se dogaja počasi, vendar se dogaja. Želimo si, da bi čim prej prišli do cilja.

Kakšen dogovor pa pričakujete za srbski sever Kosova? Širšo avtonomijo od Ahtisaarijevega načrta?
Sledimo Ahtisaarijevemu načrtu in naši ustavi. Oboje predvideva neke vrste samoupravo za kosovske Srbe na severu, je pa to za zdaj ohlapen pojem. Ahtisaari je predvidel samoupravo za Srbe v osrednjem Kosovu, torej v enklavah, in za Srbe, ki živijo na severu Kosova. Za zdaj Srbom s severa tega nismo mogli omogočiti, mislim, da jim bomo po dogovoru z Beogradom lahko.

Kaj torej podpirate - širšo ali enako avtonomijo, kot jo je predvidel Ahtisaari?
Avtonomija naj bi bila v smislu lokalne samouprave, občinske, tako kot velja tudi drugod na Kosovu. Imamo centralno vlado in imamo občine. Zato vidimo lokalno samoupravo Srbov na severu v okviru občin, tako kot drugje v naši državi.

Mislite, da je to mogoče?
Verjamemo, da se približujemo taki ureditvi. Pomembno je, da to pomeni, da bodo s tem dobili mnogo več, kot imajo zdaj. Recimo Srbi v enklavah, denimo v Gračanici, imajo popolno samoupravo. Sami imenujejo načelnika policije, predstavnike sodišča, sodnike … To je torej ta napredek, ki bi ga bili po dogovoru deležni tudi Srbi s severa.

Nedavno ste se srečali s srbsko poslanko v kosovski skupščini Rado Trajković iz Gračanice. Kaj sta se dogovorila?
Pogovarjala sva se, kaj je treba storiti, da bi bili bolj zadovoljni vsi prebivalci Kosova. Kako se jim približati in jih prepričati, da bomo samo s sodelovanjem vsi živeli bolj normalno kot do zdaj.

Za Albance ste heroj, za Srbe vojni zločinec. Mislite, da bi vas lahko sprejeli kot relevantnega sogovornika?
Normalno je, da imamo na Kosovu svoj pogled na našo sedanjost, pa tudi preteklost. Spoštujemo svoje življenje, preteklost in žrtev. Tudi sam to spoštujem. Toda - ne živimo v preteklosti. Gledamo v prihodnost, pripravljamo se na jutri. Če gledamo s tega stališča, potem je vsekakor veliko prostora za sodelovanje, da bi izboljšali našo prihodnost. Ne samo, da bi živeli v miru, da bi omogočili boljše življenje za vse. Zato sem pripravljen sodelovati z vsemi. Nikakršnega problema nimam sodelovati z nikomer znotraj Kosova, želim si sodelovati tudi s sosedi. Vse, da bi izboljšali življenje našim ljudem.

Zagotovo veste, da srbsko tožilstvo za vojne zločine trdi, da so bile že v prvem haaškem procesu proti vam ubite vse priče - 19. Takšnih obtožb so polni tudi srbski mediji. Kako gledate na takšne obtožbe?
Brez komentarja.

(Z gesto ponovim vprašanje.)
Brez komentarja.

Dobro, pa veste, da se o tem govori?
Brez komentarja. Jasno je, da je glavni tožilec haaškega sodišča, ki je vodil preiskavo proti meni, vse rekel v Beogradu. Dokazov proti meni ni. Serge Brammertz je v Beogradu povedal resnico. Zato nimam komentarja. Nikoli.

Ste se mogoče že neuradno srečali s katerim izmed trenutnih srbskih voditeljev v Beogradu?
Nisem. Ko sem bil na oblasti, Kosovo še ni bilo neodvisno. Če bi zdaj srečal koga iz srbskega vodstva, bi mu gotovo ponudil roko. Če bi srečal Dačića ali katerega koli drugega predstavnika Beograda, bi mu z veseljem segel v roko. Če bo kaj takega prinesla prihodnost, s tem res ne bom imel nikakršne težave. Trenutno pač nisem del neposrednega dialoga med Kosovom in Srbijo, pa tega tudi zelo ne pogrešam. Imam veliko dela v moji lastni državi. Če bi bilo to potrebno, pa ne bom imel težav. Vseeno pa lahko živim tudi brez tega, saj imam dovolj dela.

Pet let je od neodvisnosti Kosova. Kaj je po vašem mnenju glavni dosežek, kaj je treba še storiti?
Mi iz vodilnih strank moramo prevzeti odgovornost za svojo državo, za naše prebivalce in za svoje življenje. Zelo resno. Delovati moramo po načrtu, ga uresničevati. To je pomembno, če želimo biti uspešna zgodba in svojim ljudem omogočiti dobro življenje. Nihče ne odgovarja za nas, nihče nas ne blokira. Vsi so prijateljsko razpoloženi do Kosova, vsi nam stojijo ob strani. Torej - treba je malo več naše resnosti. Mi moramo narediti domačo nalogo. To je ključ.

Pomembno parlamentarno gibanje na Kosovu je Vetevendosje (Samoodločba) Albina Kurtija, trenutno že tretja politična sila v državi. Bi z njimi lahko sodelovali, čeprav je proti dialogu s Srbijo?
Gibanje Samoodločba spremljam dalj časa. Določene zadeve, ki jih poudarjajo, kot so, denimo, korupcija in druge nepravilnosti, ki nas ustavljajo na naši poti, podpiram. Sicer pa so med nami precejšnje konceptualne razlike. Zato o sodelovanju z njimi ne morem govoriti. Razlike so velikanske.

Kako pa ocenjujete prvo leto dela visokega predstavnika Unije, Samuela Žbogarja?
Njegovo delo spremljam od vsega začetka, čeprav na začetku nisem bil na Kosovu. Lahko rečem, da je zelo dinamičen. Zakaj? Ker je pospešil delovanje naših institucij, pravnega sistema, naše družbe. Prisoten je bolj, kot so bili drugi pred njim. V preteklosti je bilo tukaj mnogo mednarodnih organizacij, kar nam ni vedno ustrezalo. Imeli smo Združene narode, predstavnike kvinte, skupino za stike, zdaj Eulex, Kfor, urad visokega predstavnika … Končno, in to se dogaja šele z njim, nekdo razume svojo vlogo. In to deluje. To je pomembno za nas. Pomembno je tudi zato, ker tako razumemo, da moramo sami resneje opravljati svoje delo. Ena izmed naših nalog je seveda približevaje Evropski uniji. Za to potrebujemo sogovornika. To je Žbogar.

Kje pa vidite Kosovo čez pet let?
Resnično moramo storiti vse, da bi se približali Evropski uniji. Za to so na Kosovu vsi. Prebivalci in vse politične skupine. Evropskim integracijam ne nasprotuje nihče. Vendar ne delamo dovolj kakovostno, da bi se to lahko zgodilo čez noč. Če bomo postali resnejši, nas nihče ne bo mogel ustaviti, če bo ostalo, kot je, potem bo to težava. Torej, skušali se bomo približati Uniji, kako hitro, pa bo odvisno od naše učinkovitosti.

Pričakujete morda takšen dogovor s Srbijo, ki bi Kosovu omogočil sedež v Združenih narodih?
Ne vem, ali se bo to zgodilo že med političnim dialogom oziroma ali bo to del končnega dogovora aprila. Nekaj pa je gotovo. Kosovo napreduje, ne glede na to, kaj si nekdo drug misli o tem. Številni imajo svoje poglede, večina pa podpira nas. Med njimi so številne članice Združenih narodov, različne mednarodne organizacije in države. To pomeni, da Srbija ne odloča edina. Morda se bo to zgodilo med dialogom, morda ne. V vsakem primeru bo Kosovo enkrat to doseglo. Če brez njihovega odobravanja, bo to slabše za njih - ker od tega ne bodo imeli nikakršne koristi. Vsi vedo, kam gremo, čeprav nas upravičeno kritizirajo, da sami nismo opravili domače naloge. Pa vendar - Kosovo je neodvisna država, ki gre naprej, ne nazaj. Zato, še enkrat - Srbija je lahko zaradi napredka v odnosih s Kosovom samo nagrajena, ne more pa Kosova več blokirati.

Pa ste z dialogom zadovolji?
Težko je reči, ali bi lahko bilo tudi kaj bolje. Težave so pri nas, težave so v Beogradu. Dobro je, da se dialog nadaljuje. Pomembno je, da obe strani pogovore nadaljujeta, saj je to v dobro vseh prebivalcev. Nihče ne more privabiti tujih vlagateljev, če je območje nestabilno. Zato je normalizacija odnosov pomembna za obe državi. Želeli bi si, da bi vse potekalo hitreje, pa vendar, bolje počasi kot nikoli.