Po četrtini preštetih glasov na predčasnih volitvah v španski pokrajini je vladajoča stranka Convergencia i Unio (CiU) osvojila 47 sedežev v 135-članskem regionalnem parlamentu, kar je manj kot na prejšnjih volitvah, ko je dobila 62 poslanskih sedežev.

Separatistična Republikanska levica je osvojila 21 sedežev, še dve manjši separatistični stranki pa sta skupno dobili 15 sedežev. Vse štiri stranke, ki podpirajo neodvisnost Katalonije, imajo v parlamentu skupaj okoli 60 odstotkov sedežev.

Na drugo in tretje mesto sta se glede na izide vzporednih volitev uvrstili dve federalistični stranki - Katalonska socialistična stranka s 16 do 18 poslanskimi sedeži in Katalonska narodna stranka, ki bi ji pripadlo 10 do 12 mest v parlamentu. Na volitvah pred dvema letoma je CiU dobil 38 odstotkov glasov, socialisti 18 odstotkov, ljudska stranka pa 12 odstotkov.

Vodja CiU-ja Arturo Mas je ob morebitni osvojitvi absolutne večine svoje stranke v parlamentu obljubil, da bo razpisal referendum o osamosvojitvi ob Baskiji najbogatejše španske pokrajine, zdaj pa bo treba počakati, kakšna bo njegova odločitev.

16 milijard evrov odteče v Madrid
Separatistične težnje Kataloncev so se okrepile v času gospodarske krize, ki ni prizanesla tej nekoč najbogatejši španski regiji. Katalonija je bila tako prisiljena zaradi dolgov vlado v Madridu zaprositi za pet milijard evrov pomoči.

V Barceloni trdijo, da bi jo v krizi bolje odnesli, če bi lahko sami upravljali pobrane davke. Kot opozarjajo, v Madrid letno prispevajo za 16 milijard evrov davkov več, kot dobijo nazaj.

Španska politika odločno proti
Vlada španskega premierja Mariana Rajoya katalonskim prizadevanjem za samostojnost odločno nasprotuje in napoveduje, da bo zahtevala ustavno presojo morebitnega referenduma o neodvisnosti.

Katalonija s 7,6 milijona prebivalcev poleg Baskije uživa najvišjo stopnjo avtonomije med 17 španskimi regijami. Morebitni poskusi osamosvajanja v Kataloniji bi hitro dobili posnemovalce v Baskiji, kjer prav tako vladajo zmerni nacionalisti. Od preostalih regij so močne želje po večji avtonomiji še v Galiciji.