Oktobra bodo italijanski volivci in volivke odločali o spremembi ustave, s katerimi bi bile okleščene pristojnosti zgornjega doma parlamenta oziroma senata, ki lahko po zdajšnji ureditvi tudi onemogoči sprejetje zakonov. Reformo je parlament sprejel že prejšnji mesec po skoraj dveletni razpravi.

Zgornji in spodnji dom parlamenta sta po moči enaka, po mnenju kritikov zdajšnje ureditve pa je prav to razlog, da je imela Italija od druge svetovne vojne kar 63 vlad, niti ena pa ni vladala polni mandat.

Renzi napovedal odstop ob morebitnem neuspehu
Renzi je na uspeh reforme na referendumu vezal svojo politično prihodnost. Po njegovem mnenju bi uspešna reforma pomenila poskus, da bi Italija končno dobila stabilne vlade. Če reforma ne bo dobila podpore na referendumu, bo Renzi po lastnih napovedih odstopil, s tem pa bo morda začel obdobje političnega kaosa in oživil nemir na trgih.

41-letni premier je dejal, da bi ta reforma Italiji dala nekaj upanja za prihodnost. "Želite, da Italija nadaljuje kot do zdaj, ali ji želite dati prihodnost," je vprašal podpornike v Bergamu na severu države.

Javnomnenjske raziskave so oktobra kazale, da bi Renzijev predlog prejel jasno večino, raziskava javne radiotelevizije RAI ta mesec pa je pokazala, da bi na referendumu 54 odstotkov ljudi glasovalo proti.

Kritiki poudarjajo prednost sedanje ureditve
Nasprotniki predloga odvzema pristojnost senata svarijo pred ukinitvijo ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni in katere namen je bil preprečiti vzpon kakšnega samodržca, kot je bil fašistični voditelj Benito Mussolini. Predlogu Renzija nasprotujejo vse opozicijske stranke.

Hudo zadolžena Italija
Italija, tretje največje gospodarstvo v evroobmočju, ima enega največjih javnih dolgov v Evropi. Znaša 133 odstotkov bruto domačega proizvoda. Nove politične napetosti bi lahko povzročile dvom vlagateljev o vzdržnosti dolga, kar bi lahko sprožilo nove dvome o stanju v evroobmočju.