prevzeli večino v senatu. Ker so ohranili prevlado tudi v predstavniškem domu, imajo v rokah vso zakonodajno oblast.

Napovedi se niso motile, republikanci so veliki zmagovalci t. i. "mid-term" volitev v ZDA, ki potekajo ob polovici predsedniškega mandata, saj imajo več predstavnikov kot demokrati v obeh domovih kongresa, senatu in predstavniškem domu.

Republikanci so potrebovali šest sedežev - in jih dobili
V stočlanskem senatu so republikanci glede na še neuradne izide osvojil 52 sedežev, demokrati pa skupaj z dvema neodvisnima senatorjema 45, kar ne pomeni nič dobrega za demokratskega predsednika Baracka Obamo.

Tudi vzporedne ankete so še pred uradnimi volilnimi izidi napovedale slabo noč za demokrate, kajti kar dve tretjini udeležencev volitev sta bili mnenja, da gre država v napačno smer, krivdo zato pa so enakomerno porazdelili med republikansko vodstvo v kongresu in predsednika Obamo.

Demokratski tabor se je rušil kot hišica iz kart
Slaba novica za demokrate je najprej prišla iz Kentuckyja, kjer je dozdajšnji vodja senatne manjšine Mitch McConnell ugnal demokratsko izzivalko Alison Lundergan Grimes in demokratom odvzel eno od dveh ali treh možnosti, da republikancem odvzamejo senatni sedež in jim tako preprečijo prevzem večine. Prvega od šestih sedežev, ki so jih republikanci potrebovali za napredovanje McConnella na položaj vodje senatne večine, so osvojili v Arkansasu, republikanski so postali tudi Kolorado, Zahodna Virginija, Južna Dakota in Montana.

Republikanci so čez noč v skladu s pričakovanji povečevali svojo prednost tudi v predstavniškem domu kongresa, kjer je predsednik John Boehner osvojil novi dve leti mandata v Ohiu brez posebnih težav. V Virginiji je slavil pripadnik gibanja čajanke Dave Brat, ki je v republikanskih strankarskih volitvah premagal vodjo večine Erica Cantorja. Trenutno kaže na to, da bo v novem predstavniškem domu sedelo 237 republikancev in 161 demokratov.

Vzporedne volitve kažejo, da je glasovalo 36 odstotkov demokratov, 35 odstotkov republikancev in 28 odstotkov neodvisnih volivcev. Uradnih podatkov o volilni udeležbi še ni, nedvomno pa je bila nizka.

Nadaljevanje politike blokad
Nadzor republikancem nad senatom in predstavniškem domu pomeni, da lahko Obama pričakuje še večje zavrnitve svojih pobud. Obetajo se novi poskusi odprave ali korenite spremembe zdravstvene reforme, načrtovana reforma imigracijskega sistema pa bo šla v pozabo, skupaj z možnostjo zaprtja taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi.

"Ne verjamem, da se je predsednikov pogled na svet kaj spremenil z danes na jutri. On pa tudi ve, da se ni spremenil niti moj," je po zmagi na volitvah sinoči povedal prihodnji vodja senatne manjšine, republikanec Mitch McConnell, ki bo januarja postal vodja večine namesto demokrata iz Nevade Harryja Reida. Obeta se torej nadaljevanje blokad s to razliko, da bodo zdaj senatni demokrati skušali ustaviti pobude republikancev.

Obama bo imel nabrušeno pero za podpisovanje vetov na senatne predloge, če bo republikancem uspelo zbrati dovolj glasov proti obstrukciji demokratov. Pri tem seveda ni izključeno maščevanje republikancev, ker so jim demokrati odvzeli pravico blokad imenovanj Obamovih kandidatov za sodniške in pomembne položaje v administraciji.

Republikanska oblast v kongresu velikih sprememb v zunanji politiki ne bo prinesla. Ne bo jih sicer niti v domači notranji politiki zaradi medsebojnih blokad. V odnosih s tujino bo morda celo lažje sodelovati na primer pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ker republikanci nimajo za vratom sindikatov kot demokrati.

Bo Obama premešal svojo ekipo?
Predsednik Obama je nove kongresne voditelje že povabil na petkov sestanek v Belo hišo, na katerem se bodo pogovarjali o prihodnjem sodelovanju, ki pa zagotovo ne bo lahko.

Obama, ki je leta 2010 izgubil tudi volitve sredi svojega prvega mandata, ko so demokrati izgubili večino v predstavniškem domu, naj bi še danes spregovoril Američanom. Morda bo že napovedal morebitne zamenjave tako v najožjem krogu sodelavcev v Beli hiši kot v samem vodstvu demokratske stranke. Njegov predhodnik George W. Bush je po porazu na kongresnih volitvah nemudoma zamenjal obrambnega ministra Donalda Rumsfielda, siva eminenca Bele hiše podpredsednik Dick Cheney pa je praktično izginil iz dnevne politike.