Egipt zaprl zračni prostor za katarska letala, je Savdska Arabija odvzela licenco letalskemu prevozniku Qatar Airways. Savdski zunanji minister je dejal, da mora Katar prenehati podpirati Hamas in Muslimansko bratovščino.

Diplomatski spor v Arabskem zalivu se zaostruje. Egipt je že zaprl svoj zračni prostor za katarska letala, v kratkem bosta po pričakovanjih to storila tudi Savdska Arabija in Bahrajn. To bo povzročilo, da se bodo morala katarska letala izogniti vstopu v zračni prostor svoje velike zahodne sosede in na poti proti severu leteti čez Iran, na poti proti jugu pa čez Somalijo, kar bo podaljšalo njihovo pot in čas letenja, poroča BBC. Neimenovani somalski predstavnik je v ponedeljek izjavil, da je najmanj 15 letal Qatar Airwaysa letelo čez njihov zračni prostor, kar je mnogo več kot običajno.

Savdska Arabija, ki je prekinila diplomatske in prometne povezave s Katarjem, je odvzela tudi letalsko licenco družbi Qatar Airways, ki leti na devet savdskih letališč. Katarska letalska družba ima tako 48 ur, da konča vse posle in zapusti državo. Na letališču v Dohi so odpovedali 30 poletov.

"Prekinite pomoč Hamasu in Muslimanski bratovščini"
Zunanji minister Savdske Arabije Adel Al Džubejr je dejal, da mora Katar sprejeti več ukrepov, vključno s končanjem podpore palestinskemu gibanju Hamas in islamistični skupini Muslimanska bratovščina, da bi obnovil vezi s ključnimi arabskimi državami, poroča Reuters. Al Džubejr je dodal, da Katar s podporo obema skupinama spodkopava Palestinsko upravo in Egipt.

"Nihče ne želi škodovati Katarju. Katar se mora odločiti, ali se bo premaknil v eno ali v drugo smer," je še dejal savdski minister.

Al Džubejr se je obregnil tudi ob zbližanje Katarja z Iranom, pretežno šiitsko državo, ki je glavni savdski nasprotnik v regiji. Dejal je, da države, ki poslujejo z Iranom, to počnejo "na lastno tveganje". Na vprašanje, ali so v igri tudi vojaški ukrepi zoper Katar, če ta ne bo spremenil svojega ravnanja, je Al Džubejr dejal: "Upam, da ne."

Katar ponudil pogajanja
Katarski zunanji minister Šejk Mohamed bin Abdulrahman Al Tani je televizijski postaji Al Džazira zatrdil, da bo Katar kljub diplomatski ofenzivi svojih sosed "še naprej imel dostop do sveta prek mednarodnih plovnih poti in mednarodnega zračnega prostora". Vodstvo države je nato sporočilo, da so pripravljeni na pogajanja za razrešitev spora in da proti državam ne bodo sprejeli povračilnih ukrepov, saj si prizadevajo za dialog.

Za glavnega posrednika v sporu velja Kuvajt, ki ni pretrgal vezi s Katarjem.

Nenadna prekinitev stikov
Spomnimo, v ponedeljek so zalivske države s Savdsko Arabijo na čelu nepričakovano pretrgale diplomatske odnose s Katarjem, češ da podpira terorizem. Državljane Katarja so pozvali, naj v 14 dneh zapustijo njihove države. Prekinitvi odnosov so se pridružili še Egipt, Jemen, Libija in Maldivi. Savdska Arabija je sporočila, da je s Katarjem zaprla vse meje, v 24 urah pa naj bi vse omenjene države prekinile tako zračne, kopenske kot morske povezave s Katarjem, ki je močno odvisen od uvoza iz sosednjih držav.

Egipt je sporočil, da za katarske ladje in letala zapira vsa svoja pristanišča in letališča, zato je v ponedeljek več letalskih družb odpovedalo polete v Katar. Z današnjim dnem v katarsko prestolnico Doha ne letijo več letalske družbe Združenih arabskih emiratov Emirates, Etihad, Flydubai in Air Arabia ter savdska Saudi Airlines.

Savdska Arabija je tudi zaprla svoje uredništvo televizijske postaje Al Džazira, zagotovila pa je, da se bodo katarski državljani lahko udeležili tradicionalnega romanja v Meko.

Največja težava: hrana
Katar, država z 2,7 milijona prebivalcev, je popolnoma odvisna od uvožene hrane, zato so se tamkajšnji prebivalci odpravili v trgovine in začeli v strahu kopičiti zaloge. Veliko večino hrane Katar uvozi prek Savdske Arabije, a ta meja je zdaj zaprta, dodaja BBC. Prek svoje zahodne sosede v Katar prihaja tudi gradbeni material, ki je ključen za katarski energetski sektor in gradnjo infrastrukture za svetovno nogometno prvenstvo leta 2022.

Katarsko bogastvo sloni na izvozu nafte in zemeljskega plina, ki ju črpajo iz morja, tako da ta sektor ne bo preveč prizadet. Katar je tudi član organizacije naftnih držav Opec.

V korist Iranu, Hamasu in Hezbolahu
Spor med zalivskimi državami se je zaostril konec maja, ko je katarska državna tiskovna agencija objavila izjave katarskega emirja v korist Iranu, palestinskemu gibanju Hamas, Muslimanski bratovščini in libanonskemu gibanju Hezbolah. V Katarju so te besede zanikali in zatrdili, da je bila agencija tarča hekerskega napada, a v sunitskih državah na Arabskem polotoku tega očitno niso verjeli in nastalo je veliko vznemirjenje. Mediji pa so ne glede na pojasnila katarskih oblasti še vedno objavljali sporne izjave.

Po poročanju izraelskega časopisa Haaretz so sicer katarske oblasti od več Hamasovih voditeljev, med drugim od nekdanjega člana vojaškega krila Saleha Al Arurija in Muse Dudina, zahtevale, da zapustijo državo, da bi zmanjšali pritisk arabskih držav. Iz Katarja je sicer res odšlo več visokih predstavnikov palestinskega gibanja Hamas, a je bila odločitev o odhodu sprejeta v interesu gibanja, je sporočil predstavnik Hamasa v Gazi.

Želijo "politično skrbništvo" nad Katarjem
Katar se je na osamitev v ponedeljek odzval z besedami, da gre za nepravičen ukrep, katerega namen je, da bi Doha privolila v "politično skrbništvo". "Ukrepi so neupravičeni in temeljijo na lažnih in neutemeljenih trditvah. Cilj je jasen – da bi razglasili skrbništvo nad državo, kar je kršitev katarske suverenosti," je sporočilo katarsko zunanje ministrstvo.

Trump se je oglasil na Twitterju
Glede odločitve arabskih držav za prekinitev diplomatskih odnosov s Katarjem, v katerem je pomembno ameriško vojaško oporišče z 10.000 vojaki, se je oglasil tudi ameriški predsednik Donald Trump. "Med svojim nedavnim potovanjem na Bližnjem vzhodu sem izjavil, da financiranja radikalne ideologije ne sme biti več. Voditelji so pokazali na Katar - poglejte!" je Trump zapisal na Twitterju. "Dobro je videti, da obisk Savdske Arabije s kraljem in 50 državami že daje rezultate," je nadaljeval.

"Rekli so, da se bodo s trdo roko lotili financiranja ekstremizma, in vsi znaki so kazali na Katar. Mogoče je to začetek konca groze terorizma!" je še zapisal. Spor med arabskimi državami in Katarjem je izbruhnil dobra dva tedna po Trumpovem obisku v Savdski Arabiji, kjer je voditelje muslimanskih držav pozval k boju proti ekstremizmu.

ZDA in Turčija za umiritev razmer
Poteza predstavlja resen razkol med vplivnimi zalivskimi državami, ki so obenem tudi tesne zaveznice ZDA. Ameriški državni sekretar Rex Tillerson je v odzivu pozval države, naj razrešijo spore med sabo. "Vsekakor spodbujamo vse strani, da se pogovorijo o razlikah," je dejal v Sydneyju. "Menimo, da je pomembno, da članice Sveta za sodelovanje zalivskih držav (GCC) ostanejo enotne," je dodal.

Podoben poziv je na države naslovila Turčija in obenem ponudila pomoč pri reševanju spora. "Gre za razvoj dogodkov, ki nas je zelo razžalostil," je dejal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu. "Lahko so težave med temi državami, a dialog mora vedno pretehtati," je dejal. Iran je pozval k dialogu. "Rešitev razlik med državami v regiji, vključno s trenutnim sporom med Katarjem in tremi sosedami, je mogoče le s političnimi in mirnimi metodami ter dialogom med stranmi," je v izjavi zapisalo iransko zunanje ministrstvo.

Za rešitev krize si prizadeva tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je opravil že več telefonskih pogovorov z regionalnimi voditelji. Stika pa ni vzpostavil z Združenimi arabskimi emirati, ki naj bi bili vodilni pri ofenzivi proti Katarju, niti z Egiptom, s katerim Ankara nima celovitih diplomatskih odnosov.