Basescu se v skladu z ustavo ne more več potegovati za tretji predsedniški mandat. Za enega redkih uspehov njegovega predsedovanja velja boj proti korupciji.

Zadnje javnomnenjske ankete so pokazale, da naj bi romunski volivci največ glasov, okoli 41 odstotkov, namenili dosedanjemu premierju Ponti, čigar vladajoča koalicija je še konec lanskega leta poskušala z zakonom sprejeti amnestijo za podkupljive politike. Po mnenju analitikov bi Pontova zmaga državi lahko prinesla politično stabilnost, hkrati pa bi lahko ogrozila neodvisnost pravosodja.

Boj z recesijo in korupcijo
Novega predsednika Romunija po prevzemu položaja čakajo številni izzivi, predvsem v romunskem gospodarstvu, ki je v recesiji, in v boju proti široko razvejani korupciji v državi.

Za edinega resnega tekmeca Ponti, ki vodi vladajočo Socialdemokratsko stranko (PSD), velja opozicijski kandidat, prvi mož Narodnoliberalne stranke (PNL) in kandidat krščansko-liberalnega zavezništva (ACL), dolgoletni župan mesta Sibiu nemškega rodu, 55-letni Klaus Iohannis, ki je bil v preteklosti član Basescujevih Liberalnih demokratov (PDL) in za Ponto zaostaja za okoli deset odstotnih točk.

Volilno pravico ima več kot 18,3 milijona ljudi v Romuniji in 530.000 Romunov, ki živijo v tujini. Če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ne bo dobil absolutne večine, bo 16. novembra drugi krog.

Predsednik Romunije imenuje premierja, sodnike, tožilce in vodje obveščevalnih služb in lahko zaustavi vladne predloge. Romunija je za Bolgarijo druga najrevnejša članica EU-ja. Povprečna plača je 380 evrov, stopnja brezposelnosti med mladimi pa več kot 20 odstotkov.