Na vprašanje, ali bi lahko kot odgovor na ameriški ščit Rusija namestila svoje izstrelke, je poveljnik ruskega topništva in raketnih sil general Vladimir Zaricski dejal, da je tudi to mogoče pod pravimi pogoji in v skladu s sporazumom z Belorusijo.

Gre le za opozorilo
Šlo naj bi za rakete iskander, ki imajo po besedah slovenskega raziskovalca s fakultete za družbene vede na katedri za obramboslovje Klemna Grošlja doseg do 300 kilometrov, oteženo pa naj bi bilo njihovo sledenje, saj naj bi med letom izvajale slepilne manevre.

Grošelj, ki je govoril za MMC, dodaja, da gre najverjetneje le za opozorilo Zahodu, da pa bi taka izjava iz ust poveljnika ruskih strateških raketnih sil Nikolaja Solovcova lahko predstavljala krizo, kot je bila v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je šlo za mini hladno vojno. Sicer slovenski analitik meni, da ta kriza ni nikomur v interesu.

Lukašenku bi namestitev ustrezala
Za namestitev takih raket bodo Belorusi pod vodstvom Aleksandra Lukašenka, ki je zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, po besedah Grošlja verjetno zahtevali vračilo v obliki gospodarskih ali političnih koncesij. Predvsem bi se s tem zavaroval Lukašenko, ki mu vse bolj grozita z Zahoda sponzorirana demokratična revolucija in strmoglavljenje.

Rakete sicer lahko nosijo tudi jedrsko konico, a najverjetneje takih namenov Rusi za zdaj nimajo. Gre za odgovor ZDA, ki nameravajo na Poljskem namestiti deset prestreznih raket in na Češkem še radarsko postajo, čemur v Moskvi odločno nasprotujejo in potezo označujejo za grožnjo ruski državni varnosti, ki lahko resno ogrozi strateško ravnovesje.

Kot alternativo ameriškemu ščitu je Rusija poleti Američanom ponudila uporabo radarja Kabala v Azerbajdažnu, ki ga ima v najemu, vendar je ameriški obrambni sekretar Robert Gates med obiskom v Moskvi prejšnji mesec zavrnil to možnost, saj naj omenjeni radar ne bi bil ustrezen, ker ni sposoben termičnega spremljanja za prestrezanje izstrelkov.

G. V./M. R.