Ob robu vrha Nata v Washingtonu so ZDA in Nemčija napovedale, da bodo po letu 2026 začele nameščanje raketnih zmogljivosti dolgega dosega na nemškem ozemlju, s čimer želita pokazati svojo zavezanost severnoatlantskemu zavezništvu in obrambi Evrope v času ruske vojne v Ukrajini.

Kot sta v izjavi za javnost zapisali obe državi, so bile ameriške epizodične oziroma začasne namestitve priprave na dolgoročnejše namestitve, ki bodo vključevale rakete SM-6, vodene izstrelke tomahawk in razvojno hipersonično orožje z daljšim dosegom od trenutnih zmogljivosti v Evropi.

Sorodna novica Nato Ukrajini obljubil "nepovratno pot" do članstva, Zelenski pozval k odpravi omejitev glede orožja

"Ta odločitev je nastajala dolgo in ni pravo presenečenje za nikogar, ki se ukvarja z varnostno in mirovno politiko," je Scholz dejal novinarjem v Washingtonu. "Navsezadnje se popolnoma ujema z varnostno strategijo nemške vlade," je dodal in pojasnil, da so se dolgo ukvarjali z vprašanjem, kako lahko s konvencionalnimi možnostmi zagotovijo odvračilni učinek za zavarovanje ozemlja Nemčije in zavezništva.

Ob tem je opozoril na kopičenje orožja v Rusiji, med katerim je po njegovih besedah tudi takšno, ki lahko ogrozi evropsko ozemlje.

Po besedah nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa želijo ZDA s tem spodbuditi Nemčijo in druge države k lastnim vlaganjem v razvoj in zagotavljanje raket dolgega dosega.

Moskva: Spremljamo približevanje Nata

Napoved je seveda naletela na neodobravanje Kremlja, ki je sporočil, da dejanja zveze Nato predstavljajo resno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

"Severnoatlantsko zavezništvo je znova zelo jasno pokazalo svoje bistvo. Je zavezništvo, ustvarjeno v dobi konfrontacije z namenom ohranjanja konfrontacije," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in nadaljeval, da se posledično "napetosti na evropski celini stopnjujejo", medtem ko v Moskvi opazujejo, kako se približuje Natova vojaška infrastruktura.

"Priča smo Natovim odločitvam za ustvarjanje ločenih logističnih vozlišč v črnomorskih mestih, odpiranju dodatnih zmogljivosti v Evropi in vidimo, da se vojaška infrastruktura Nata dejansko nenehno in postopoma pomika proti našim mejam," je dejal Peskov. "To je zelo resna grožnja nacionalni varnosti naše države. Vse to bo od nas zahtevalo premišljene, usklajene, učinkovite odzive za odvračanje Nata, za boj proti Natu," je zatrdil.

Po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova je Moskva pričakovala potezo ZDA in Nemčije, ki jo vidijo kot namero za ustrahovanje Rusije, s čimer pa se pojavlja dodatna destabilizacija regionalne varnosti in strateških odnosov.

"Potrebno delo za pripravo izravnalnih protiukrepov od ustreznih ruskih državnih agencij se je začelo precej vnaprej in se izvaja sistematično," je dejal Rjabkov v izjavi na spletni strani njegovega ministrstva. "Mirno in brez čustev bomo pripravili vojaški odgovor na to novo igro," je še dodal.

Dogovor Gorbačova in Reagana o prepovedi raket

Na evropskem ozemlju so bile kopenske rakete z dosegom, ki presega 500 kilometrov, prepovedane do leta 2019 v skladu s pogodbo o jedrskih silah srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisala sovjetski voditelj Mihail Gorbačov in takratni ameriški predsednik Ronald Reagan.

To je bilo prvič, da sta se velesili dogovorili o zmanjšanju obsega svoje jedrske oborožitve in se odpovedali nekaterim vrstam orožja.

V skladu s tem dogovorom so svoje rakete v 90. letih prejšnjega stoletja uničile Nemčija, Madžarska, Poljska in Češka, pozneje pa sta jim sledili Slovaška in Bolgarija.

Toda ZDA so leta 2019 pod vodstvom Donalda Trumpa odstopile od pogodbe INF, saj je po trditvah Washingtona Moskva kršila sporazum z razvojem vodenih raket 9M729 z Natovo oznako SSC-8, kar pa je Kremelj zanikal.

Konec letošnjega junija je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da bi morala Rusija znova zagnati izdelavo raket kratkega in srednjega dosega, potem ko so takšne rakete po njegovih besedah ZDA pripeljale v Evropo in Azijo.

Kot je povedal Putin, se je Rusija zavezala, da ne bo nameščala takih raket, a so ZDA obnovile njihovo proizvodnjo in jih uporabile med vojaškimi vajami na Danskem ter Filipinih.

Evropske države v skupen razvoj nove vodene rakete

Francija, Nemčija, Italija in Poljska so medtem ob robu vrha Nata v ZDA podpisale pismo o nameri za razvoj kopenskih vodenih raket z dosegom nad 500 kilometrov, s čimer želijo po njihovem mnenju zapolniti vrzel v evropski oborožitvi, ki jo je razkrila ruska vojna v Ukrajini.

Francoski obrambni minister Sebastien Lecornu je po slovesnem podpisu povedal, da bo nova raketa služila kot odvračilni učinek.

Obstoječe evropske zaloge vodenih izstrelkov vključujejo orožje, ki ga izstrelijo bojna letala, kot so britanski storm shadow, francoski scalp in nemški taurus, vsi z dosegom približno 500 kilometrov. Po besedah neimenovanega vira naj bi imela nova vodena raketa doseg od 1000 do 2000 kilometrov, kar bi zadovoljilo Natove zahteve po takšnih zmogljivostih.