Moskva je v tej južni uporniški republiki operacijo, ki je nikoli ni želela imenovati vojna, začela leta 1999.

Konec protiteroristične operacije je opolnoči ukazal vodja ruske tajne službe FSB Aleksander Bortnikov. Protiteroristični odbor je ob tem dejal, da je cilj vzpostaviti pogoje za nadaljnjo normalizacijo razmer v republiki, v kateri je prebivalstvo pretežno muslimansko, in za obnovo ter razvoj na socialnem in gospodarskem področju.

Končanje operacije je 27. marca odredil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je takrat dejal: "Razmere v Čečeniji so se v veliki meri normalizirale, življenje znova poteka normalno, zgrajena so bila moderna poslopja." A humanitarne organizacije še vedno opozarjajo na velike zlorabe upornikov.

15-letni boj za neodvisnost
Rusija se je s čečenskimi uporniki, ki se za neodvisnost bojujejo 15 let in so leta 1991 tudi razglasili neodvisnost, sicer zapletla v dve krvavi vojni, protiteroristično operacijo pa je sprožila po napadu čečenskih separatistov v Republiki Dagestan in vrsti atentatov na stanovanjska poslopja v Rusiji. Ni znano, koliko ruskih sil bo ostalo v Čečeniji, po podatkih ruskega notranjega ministrstva pa se bo postopno iz republike umaknilo okoli 5.000 vojakov.

Po Kadirovu ... Kadirov
Spopadi večjega obsega so se v Čečeniji končali leta 2002, predvsem odkar je vodenje prevzel proruski čečenski predsednik Razman Kadirov. Kadirov je novico o uradnem končanju operacije sprejel z besedami: "Izredno smo zadovoljni. Rusko vodstvo je uradno potrdilo, da je gnezdo terorizma uničeno, nezakonite oborožene skupine so nevtralizirane, vojaški vodje, ki so povzročili trpljenje na tisoče ljudi, pa so pridržani ali za zapahi. Zdaj je Čečenija miroljubno in razvijajoče ozemlje in končanje operacij bo le še spodbudilo gospodarsko rast."

Razmere so še vedno napete v sosednjih pokrajinah Dagestanu in Ingušetiji.

A. P.