Glavni krivci za zaostrovanje odnosov med nekdanjima sovražnicama so gradnja ameriškega protiraketnega ščita v vzhodnoevropskih državah, širitev Nata proti vzhodu, plinovod, ki ga nameravajo Rusi speljati čez evropsko ozemlje, pa tudi odnosi med Rusijo in Gruzijo, ki so jo ZDA zadnje čase vzele pod svoje okrilje, ne pripomorejo k boljšemu razumevanju nekdanjih največjih sovražnic. Če se bodo odnosi še huje zaostrili, ni nemogoča niti nova hladna vojna, ki pa bi bila veliko hujša kot prva.

Strokovnjaki so prepričani, da je nova ohladitev odnosov med velesilama resna, a da bi sprememba v vodstvu (Vladimirja Putina je na mestu predsednika že zamenjal Dimitrij Medvedjev, George Bush pa se iz Bele hiše poslavlja novembra) lahko prinesla otoplitev v komunikaciji med državama. Vendar so Rusi, ki jim vse večji vdor Zahoda na območje nekdanje Sovjetske zveze ni všeč, veliko bolj črnogledi in v odnosih z ZDA ne vidijo nič dobrega.

Rusi obtožujejo ZDA, ZDA vračajo udarec
V Rusiji so prepričani, da ZDA namerno "kupujejo" evropske voditelje in organizirajo državne udare v nekdanjih sovjetskih državah (Gruzija, Ukrajina, Kirgistan) in tako vpeljujejo svoj način globalizacije, ki teži k temu, da bi imeli pravico sami odločati o usodi vsega sveta. Kar 57 odstotkov Rusov meni, da ZDA predstavljajo grožnjo mednarodni varnosti.

Tudi ameriška stran ni do Rusije nič prizanesljivejša. Administracija je prepričana, da je Rusija pod taktirko Vladimirja Putina popolnoma zgrešila svojo pot in da je zagrešila nekaj usodnih napak, kot so vzpon avtoritarne države, uporaba zalog energije za izsiljevanje sosednjih držav, predvsem Ukrajine, in zavzeto nasprotovanje ameriški politiki na območjih Irana in osrednje Azije. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve Kremelj obtožuje zmanjševanja vloge parlamenta, zatiranja medijev, pritiska na zakonodajne organe in izsiljevanja nevladnih organizacij.

Protiraketni ščit - trn v peti Kremlja
Ruse najbolj moti gradnja enot protiraketnega ščita v Evropi. ZDA in Češka so ta teden podpisale sporazum o postavitvi radarskega sistema jugozahodno od Prage, ki naj bi bil skupaj s prestreznimi raketami na Poljskem del ameriškega protiraketnega ščita. To bo največja enota protiraketnega ščita, postavljena zunaj ZDA, kar pa ni všeč Moskvi, ki v ameriških načrtih vidi rušenje strateškega ravnovesja in strah pred ponovno oboroževalno tekmo. ZDA sicer zatrjujejo, da ščit ni usmerjen proti Rusiji, ampak proti "malopridnim" državam na Bližnjem vzhodu, med katerimi je na prvem mestu Iran.

Po pričakovanju je bil prvi odziv Rusije na podpis dogovora oster, saj je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da v primeru postavitve ščita v bližini ruskih meja z ZDA ne bodo več komunicirali na diplomatski način, ampak bodo uporabili vojaška sredstva. Vendar pa je ruski predsednik Dimitrij Medvedjev malce omilil oster odgovor in dejal, da se Rusija na postavitev ščita ne bo odzvala nepremišljeno, ni pa pojasnil, kakšne ukrepe pripravljajo.

Rusija odločno proti širitvi Nata
Tudi širitev zveze Nato na vzhod v Rusiji ni deležno odobravanja. Ta teden je Nato v Bruslju podpisal dogovor o pristopu Hrvaške in Albanije k severnoatlantskemu zavezništvu. Začel se je torej postopek ratifikacije pristopnega protokola v članicah Nata, Hrvaška in Albanija pa bosta lahko sodelovali na srečanjih zaveznic, a bosta še brez besede pri sprejemanju odločitev.

Rusija je odločitev zveze Nato sprejela z glasnim neodobravanjem in dejala, da širitev Nata ne pripomore k varnosti v Evropi in da bi lahko širitev članstva uničila kolektivno prizadevanje v boju proti novim grožnjam in nevarnostim. Po mnenju ruskega ministrstva za zunanje zadeve sprejem novih članic v Nato ne povečuje varnosti posameznih držav članic, saj držav članic Nata ne ogrožajo druge države, ampak novi izzivi, kot sta mednarodni terorizem in organizirani kriminal.

Po mnenju Moskve bi priključitev Ukrajine in Gruzije, neposrednih ruskih sosed, zvezi Nato, ki je po ruskem mnenju organizacija, ki deluje v korist ZDA, resno ogrozila politične, gospodarske in vojaške interese Rusije.

Tudi plinovod povzroča sive lase
Američanom pa ni všeč načrt ruskega plinskega velikana Gazproma, ki načrtuje gradnjo plinovoda Južni tok, ki naj bi bil predvidoma iz Rusije pod Črnim morjem speljan do Bolgarije, tam pa bi se razcepil na dva kraka. Prvi krak bi potekal čez Grčijo do južne Italije, drugi pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Plinovod naj bi začeli graditi leta 2010, projekt pa naj bi bil vreden približno 16 milijard dolarjev.

Rusija in ZDA sta pomembna akterja na zemljevidu sveta, s svojima gospodarstvoma, vojaškim arzenalom in politično močjo pa lahko svet pahneta v novo vojno. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali bo prevladalo merjenje mišic ali pa bo državama uspelo doseči dogovor.

B. T.