V Moskvi so se številni spomnili smrti znane novinarke in velike kritičarke režima nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Spominske slovesnosti so se udeležili predvsem ruski oporečniki in borci za človekove pravice, ki so na mesto umora položili cvetje.

Čeprav so od umora minila štiri leta, a njeni morilci so še vedno na prostosti in le malo je upanja, da bi se kmalu znašli za zapahi. Politkovska je bila ubita 7. oktobra 2006 po vrnitvi iz trgovine pred njenim stanovanjem v središču ruske prestolnice. Ko je vstopala v dvigalo, so jo za zdaj še neznani napadalci umorili z neposrednim strelom.

Umor novinarke, ki je bila pogosto kritična do Kremlja in je preiskovala kršitve človekovih pravic v Čečeniji, je zelo odmeval v svetu in pozornost svetovne javnosti usmeril v negotove razmere, v katerih so morali in še vedno morajo delati ruski novinarji.

Premalo politične volje za rešitev primera
Njena družina in borci za človekove pravice so nezadovoljni s preiskavo umora, ki po njihovem mnenju poteka prepočasi. Odgovorni urednik časopisa Novaja Gazeta, za katerega je delala Politkovska, je ob obletnici smrti dejal, da v Rusiji za preiskavo primera primanjkuje politične volje.

Dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Andrej Stopar je za MMC povedal, da do zdaj preiskava okoliščin umora očitno ni bila v interesu ruskih oblasti, saj ne preiskovalni organi in ne sodišče niso prišli tako rekoč nikamor.

Nekaj upanja prinaša sporočilo ruskih oblasti, ki so ta teden napovedale novo preiskavo primera, ker naj bi se pojavili novi dokazi v povezavi z vpletenimi v umor. Novo preiskavo je pred letom dni zahtevalo rusko vrhovno sodišče, ki je tako razveljavilo razsodbo prvostopenjskega sodišča v Moskvi.

Moskovsko sodišče je namreč zavrnilo zahtevo svojcev Politkovske, ki so se zavzemali, da se primer vrne v roke tožilcev in da se sproži nova preiskava.

Sojenje za umor Politkovske se je začelo leta 2008 na moskovskem vojaškem sodišču, kjer so na zatožno klop sedli trije moški, ki naj bi sodelovali pri umoru, vendar pa ga naj ne bi zagrešili. Trojico osumljencev so februarja leta 2009 oprostili, saj po oceni porote ni bilo zbranih dovolj dokazov o povezavi z umorom.

"Naročnik umora ne bo nikoli znan"
Stopar je prepričan, da morilec in naročnik umora skoraj zagotovo nikoli ne bosta znana. "Presenečenja so sicer zmeraj mogoča, še zlasti v času 'prerazporeditve moči', ki smo mu očitno priče v tem trenutku," je dejal dopisnik RTV Slovenija, ki je s tem meril na nedavno odstranitev moskovskega župana Lužkova in na boj za njegovo dediščino.

Vseeno je klanom, ki se v ozadju bojujejo za prevlado, po Stoparjevem mnenju, očitno enako v interesu, da se zadeva Politkovska ne premakne, vsaj za zdaj, kajti v nasprotnem primeru bi namigi o nekih novih informacijah verjetno že zakrožili v javnosti. V ruski novinarski sferi se ni kaj bistvenega spremenilo, odkar je Vladimirja Putina v Kremlju zamenjal Dmitrij Medvedjev.

"Spremenili so se določeni poudarki, zamenjali so se nekateri ljudje, ostro se je izrisala podoba premierja, kar je dokaz, da položaj ustvarja karizma osebe, ne pa pooblastila. Predsedniki ruskih vlad pred Putinom so veljali prej za neizrazite državne uradnike, kot pa vplivne politike, "pojasnjuje Stopar.

"In ker ni bilo globljih strukturnih premikov, tudi kadrovske spremembe do zdaj niso prinesle nekih otipljivih posledic, bi težko pričakovali, da se je tudi v novinarski sferi kaj bistveno spremenilo."

Na primeru odstavljenega moskovskega župana Lužkova se po Stoparjevih besedah kaže, da se v ruski politiki ni spremenilo razmišljanje ali delovanje.

"Državni mediji so 'nenadoma' odkrili vse grehe nekdanjega župana, ki ga zdaj, ko je to dovoljeno, trgajo na kose. Ko pa so podirali arhitekturne spomenike, na njihovem mestu gradili steklene nebotičnike, po Moskvi postavljali pošastne spomenike, pa ni bilo slišati nobene kritične besede," je bil jasen Stopar.

Za konec Stopar omenja še današnjo zanimivost – koledar z na pol golimi študentkami novinarstva kot darilo za rojstni dan Putinu. "Seveda je očitna vzporednica – dekleta na poziv = novinar na poziv – nisem pa prepričan, da je tovrsten geg za novinarsko srenjo produktiven. Seveda mu pa pomanjkanja zgovornosti ni mogoče očitati."