Na Floridi so tako volivci in volivke sprejeli spremembo ustave te ameriške države, po kateri bo okoli 1,2 milijona prebivalcev, ki so bili v zaporu, spet dobilo volilno pravico.

Amandma 4 je prejel 65-odstotno podporo, poroča časnik Miami Herald, s čimer se spreminja 150 let star zapis floridske ustave. Za sprejetje bila potrebna 60-odstotna podpora.

Florida je bila ena od štirih ameriških zveznih držav, kjer so ljudje, obsojeni zaradi kaznivega dejanja, samodejno in trajno izgubili volilno pravico. Pred spremembo so morali nekdanji kaznjenci po koncu prestajanja kazni čakati pet let in nato za povrnitev volilne pravice zaprositi urad guvernerja. Republikanski guverner Rick Scott je po letu 2011 volilno pravico povrnil le okoli 2.000 ljudem.

Da bi si po sprejeti spremembi nekdanji zaporniki povrnili volilno pravico, morajo odslužiti kazen in izpolniti vse pogoje odpusta. Besedilo sprejetega amandmaja sicer izključuje obsojene za umor in hujše spolne prekrške. Ne glede na to podporniki spremembe ocenjujejo, da bo do povrnitve volilne pravice upravičenih več kot milijon Floridčanov, ki so bili v zaporu.

Namen prejšnje ureditve preprečiti temnopoltim voliti
Zagovorniki spremembe so več mesecev pojasnjevali, da preprečevanje nekdanjim zapornikom, da volijo, diskriminira moške in ženske, ki so svoj "dolg družbi" že odplačali, in jim onemogoča vnovično integracijo v družbo. Poudarjali so tudi, da takšna ureditev nesorazmerno prizadene temnopolte Američane. 150 let star zapis v floridski ustavi je nastal v obdobju obnove po državljanski vojni, njegov namen pa je bil preprečiti Afroameričanom, da volijo, poroča BBC.

Amandma so podpirale tako levičarske kot desničarske organizacije. "Če želimo, da se ljudje vrnejo v družbo kot produktivni državljani, ki spoštujejo zakone, jih moramo tudi obravnavati kot polnopravne državljane," je dejal Mark Holden, predsednik konservativne organizacije Freedom Partners, ki ima podporo milijarderjev bratov Koch.

Organizacija Brennan Center for Justice ocenjuje, da v ZDA okoli šest milijonov ljudi ne more voliti zaradi obsodb.

Florida se je z izglasovanjem spremembe ustave pridružila več deset drugim državam in mestom po ZDA, ki so v zadnjih letih omilili omejitve glasovanja za nekdanje zapornike.

Dodatnih 300 milijonov dolarjev za reševanje brezdomcev v San Franciscu
Volivci v San Franciscu so podprli t. i. proposition C (predlog C), s katerimi bo 400 največjih podjetij v mestu, med njimi tudi tehnološki velikani, kot je Twitter, plačalo dodatnih 250–300 milijonov ameriških dolarjev davkov, ki jih bodo namenili reševanju problema brezdomstva. V San Franciscu, prestolnici Silicijeve doline, je najmanj 7.000 ljudi brez strehe nad glavo.

Alabama in Zahodna Virginia za omejitev pravice do splava
V Alabami, Oregonu in Zahodni Virginii so volivci glasovali tudi o pravici do splava. Volivci v Alabami in Zahodni Virginii so podprli amandmaje k ustavam omenjenih zveznih držav, s katerimi bi lahko omejili dostop do splava. Izida referenduma bi tako lahko tlakovala pot do popolne prepovedi splava.

Za legalizacijo marihuane v Michiganu, Utahu in Missouriju
Volivci v štirih državah Michiganu, Severni Dakoti, Utahu in Missouriju so glasovali o legalizaciji marihuane. Projekcije kažejo, da so proti glasovali le v Severni Dakoti, kar pomeni, da je marihuana v medicinske namene dovoljena v 31 ameriških zveznih državah, za "rekreativno" uporabo pa še v devetih.

Massachusetts za zaščito transspolnih oseb
Volivci v Massachusettsu pa so podprli predlog zaščite za transspolne osebe, s čimer je Massachusetts postal prva ameriška država, ki se je odločila za ta korak. Volivci so podprli nadgradnjo zakona, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne pripadnosti na javnih mestih.