Do zdaj je bilo Havani z nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev prizaneseno z vsakodnevnimi električnimi mrki, ki trajajo štiri ure ali več, ki jih preostanek države trpi že več mesecev.

Po trenutnem načrtu bo vsaka od šestih havanskih občin na vsake tri dni doživela električni mrk v času največje porabe sredi dneva, poroča tamkajšnji časopis Tribuna de la Habana.

Vodja Komunistične stranke v Havani Luis Antonio Torres je dejal, da je zdaj "trenutek za prikaz solidarnosti in prispevanje, da bo preostanek Kube manj trpel zaradi neželenih mrkov".

Sorodna novica "Kube ne bodo nikoli priznali kot demokratične, dokler ne bo kapitalistična"

Mrki v Havani naj torej ne bi bili posledica nuje, ampak izraz solidarnosti. Med drugimi ukrepi bodo tudi množični dopusti, da bodo zaprli državna podjetja, delo od doma in 20-odstotno skrčenje energije za zasebna podjetja z visoko porabo elektrike. Preklicali so tudi karneval, ki je bil predviden za naslednji mesec.

Jorge Piñon, direktor Latinskoameriškega in karibskega programa za energijo in okolje Univerze v Teksasu v Austinu, medtem meni, da je razlog za predvidene mrke v Havani to, da je celotno električno omrežje Kube pred zlomom po nedavnih požarih v dveh od 20 tako ali tako zastarelih elektrarn. Mrki naj bi bili tako resnično nujen ukrep, ne pa zgolj izraz solidarnosti, meni Piñon.

Mrki odražajo vse globljo gospodarsko krizo, ki so jo leta 2019 poglobile nove ameriške sankcije, nato pa še pandemija covida-19 in ruski napad na Ukrajino.

Gospodarstvo Kube se je leta 2020 skrčilo za 10,9 odstotka, lani pa se je okrepilo le za 1,3 odstotka. Kuba je sicer že 60 let pod ostro blokado ZDA, katere namen je z osiromašenjem prebivalcev doseči spremembo kubanskega ekonomskega in političnega sistema, ki se je razvil po zrušenju oblasti diktatorja Fulgencia Batiste, ki je užival podporo ZDA.

Kot poroča Reuters, Kubanci zdaj že dve leti trpijo pomanjkanje hrane in zdravil ter drugih dobrin, se spopadajo z visokimi cenami in težavami v prometu. Električni mrki pa so še povečali nezadovoljstvo. Od oktobra je v ZDA odšlo več kot 150.000 Kubancev, še več pa drugam.