Po navedbah Sveta za nacionalno varnost Bele hiše nič ne bi moglo spremeniti poteka umika iz Afganistana. V poročilu še piše, da ameriški predsednik Joe Biden ni hotel poslati še ene generacije Američanov v vojno, ki bi se morala že zdavnaj končati.

Umik, ki se je končal 30. avgusta 2021, je pretresel Američane in svet, saj so talibani v nekaj tednih premagali afganistanske sile in prisilili zadnje ameriške vojake v katastrofalno evakuacijo z letališča v Kabulu. Na letališču, s katerega so v nekaj dneh evakuirali kar 120.000 ljudi, je bilo v samomorilskem napadu ubitih 13 ameriških vojakov in 170 Afganistancev.

Bela hiša je v javnem povzetku poročila na 12 straneh vztrajala, da je Bidnova vlada storila vse, kar je bilo v njeni moči, in je krivdo za polomijo zvalila na prejšnjo vlado nekdanjega predsednika Trumpa, ki se je s talibani dogovorila o umiku, s tem pa naj bi Bidnovo vlado postavila v nemogoč položaj.

Trump je v odzivu napadel celotno Bidnovo vlado, češ da ne ve, kaj dela, in da je izvedla katastrofalen umik, za katerega je kriv le Biden.

Poročilo je naletelo tudi na jezen odziv republikancev, ki so zahtevali njegove izsledke za svojo preiskavo umika. Republikanski vodja odbora za zunanjo politiko v predstavniškem domu Michael McCaul je dejal, da je Bidnov ukaz za umik odgovoren za množične napake v načrtovanju in izvedbi.

Slabo stanje ključnih sistemov

Poročilo pravi, da nobena obveščevalna agencija ni predvidela tako katastrofalnega propada afganistanskih vladnih sil.

"Odhajajoča Trumpova vlada je Bidnovi vladi pustila datum umika, vendar brez načrta za njegovo izvedbo. Po štirih letih zanemarjanja – in v nekaterih primerih namerne degradacije – pa so bili ključni sistemi, uradi in funkcije agencije, ki bi bili potrebni za varen in urejen odhod, v zelo slabem stanju," trdi poročilo.

"Po več kot 20 letih, več kot 2000 milijardah dolarjev in vzpostavitvi afganistanske vojske s 300.000 vojaki, hitrost in enostavnost, s katero so talibani prevzeli nadzor nad Afganistanom kaže, da ni scenarija – razen stalne in znatno povečane ameriške vojaške navzočnosti – ki bi spremenil potek dogodkov," je navedeno v dokumentu.

"Še maja leta 2021 se je ocenjevalo, da Kabul do konca leta 2021 po umiku ameriških vojakov ne bo pod resnim pritiskom," piše v poročilu.

Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby je novinarjem povedal, da očitno obveščevalni podatki niso bili pravi. "Končati vojno ni enostavno, vsekakor ne po 20 letih, to pa ne pomeni, da končati vojne v Afganistanu ni bilo vredno," je dejal.

Na vprašanje, ali Biden nosi kakšno odgovornost za kaos na letališču v Kabulu, je Kirby odgvoril, da zgolj kot vrhovni poveljnik, ki daje ukaze.

Več kot 100.000 mrtvih

20-letna vojna v Afganistanu je najdaljša vojna, v katero so bile vpletene ameriške sile. Začela se je leta 2001 pod takratnim predsednikom Georgeem Bushem, nadaljevala pod Barackom Obamo in Trumpom, preden se je končala leta 2021 pod Bidnom.

V teh letih je bilo po podatkih projekta Cena vojne pri univerzi Brown ubitih več kot 100.000 ljudi, še tri milijone pa jih je bilo razseljenih s svojih domov.

Biden je med predvolilno kampanjo leta 2020 dejal, da bo končal "večne vojne", čeprav je pozneje prestavil umik iz Afganistana za tri mesece, na konec avgusta.

Trumpova administracija se je februarja leta 2020 s talibani dogovorila za umik ameriških vojakov do maja leta 2021, v zameno pa so talibanski voditelji privolili v prenehanje napadov na ameriške sile in v mirovne pogovore s prozahodno vlado v Kabulu.