"Nisem sprejel še nobene odločitve, razen ene – oseba, ki jo bom imenoval, bo nekdo z izjemnimi sposobnostmi, značajem, izkušnjami in integriteto, in ta oseba bo prva temnopolta ženska, ki je bila kdaj nominirana na vrhovno sodišče ZDA. To se je po mojem mnenju sicer zgodilo mnogo prepozno," je v Beli hiši napovedal Biden, ki bo z imenovanjem temnopolte kandidatke za vrhovno sodnico izpolnil predvolilno obljubo.

Kandidatko bo imenoval do konca februarja, izbral pa bo osebo, "vredno zapuščine odličnosti in spodobnosti sodnika Breyerja".

83-letni sodnik Stephen Breyer je predtem Bidnu pisno napovedal svojo upokojitev po 27 letih delovanja na vrhovnem sodišču.

Pričakovana hitra potrditev Bidnove kandidatke v senatu

Vodja senatne večine Chuck Schumer je še pred uradnim oznanilom Breyerjeve upokojitve napovedal, da bo Bidnov kandidat deležen hitrega zaslišanja v senatnem odboru za pravosodje in bo hitro potrjen v senatu. Težav s potrditvijo ne pričakujejo, če bodo demokrati enotni, saj je možnost obstrukcije za sodniške kandidate v senatu odpravljena.

"Če bodo demokrati držali skupaj – in pričakujem, da bodo –, potem bodo lahko nadomestili sodnika Breyerja brez enega samega glasu republikancev," je napovedal republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham.

Imena kandidatk že krožijo

Biden naj bi kandidatko imenoval do konca februarja. Že zdaj pa kot možne kandidatke omenjajo zvezno sodnico Ketanji Brown Jackson, vrhovno sodnico iz Kalifornije Leondro Kruger, odvetnico za državljanske pravice Sherrilyn Ifill in zvezno sodnico Michelle Childs, ki jo je Biden že nominiral za prizivno sodnico.

Od 115 vrhovnih sodnikov v zgodovini ZDA je bilo doslej le pet žensk. Prva je bila konservativna Sandra Day O'Connor, ki jo je imenoval Ronald Reagan leta 1981. Prav tako sta bila doslej v zgodovini le dva temnopolta sodnika – Thurgood Marshall in Clarence Thomas, ki bo po odhodu Breyerja s 74 leti najstarejši vrhovni sodnik.

Breyer je star 83 let in napoved njegove upokojitve je pomirila ameriško levico, ki ga je k temu pozivala praktično od Bidnove izvolitve na položaj predsednika ZDA. "Upokojitev sodnika Breyerja ne prihaja niti trenutek prezgodaj in zdaj moramo poskrbeti, da bo naša stranka ostala enotna pri potrditvi naslednika," je sporočil izvršni direktor liberalne skupine Demand Justice Brian Fallon.

Zadnje izpraznjeno mesto nastalo leta 2020

Vrhovne sodnike ZDA imenuje predsednik, potrjuje pa jih senat. Republikanska večina v senatu pred volitvami 2016 ni hotela niti razpravljati o predlogu Baracka Obame, da na položaj vrhovnega sodnika namesto pokojnega Antonina Scalie imenuje sedanjega pravosodnega ministra ZDA Merricka Garlanda. Trdili so, da morajo počakati na izid predsedniških volitev. Septembra 2020, ko je bilo treba poiskati zamenjavo za preminulo liberalno sodnico Ruth Bader Ginsburg, takih pomislekov niso imeli in so hitro potrdili Trumpovo kandidatko Amy Comey Barrett.

Bidnov predhodnik Donald Trump je v enem samem mandatu imenoval kar tri vrhovne sodnike in s tem povečal konservativno večino sodišča z devetimi člani na šest proti tri.

Breyer je na današnji skupni novinarski konferenci z Bidnom spregovoril o pomembnosti, da ZDA razrešijo globoke delitve s spoštovanjem pravne države. Konservativna večina sodišča je namreč po poročanju Reutersa v zadnjem času pokazala pripravljenost za preoblikovanje zakonov o vročih vprašanjih, kot so pravica do splava in nošenja orožja.

V San Franciscu rojenega Breyerja je na položaj imenoval predsednik Bill Clinton. Pravo je doštudiral na Harvardu, delal na pravosodnem ministrstvu ZDA na področju boja proti monopolom, nato je bil profesor na Harvardu in odvetnik senatnega odbora za pravosodje. Od leta 1994 je na vrhovnem sodišču napisal veliko mnenj, med njimi dve pomembni glede pravice do splava, izražal je nasprotovanje smrtni kazni, pri verskih pravicah je iskal kompromise, znan pa je po tem, da se rad šali, pogosto tudi na svoj račun.