Biden je v pogovoru z Guaidójem izrazil tudi "priznanje in podporo leta 2015 demokratično izvoljeni narodni skupščini", so sporočili iz Bele hiše, in "pogajanjem pod vodstvom Venezuelcev kot najboljši poti do mirne obnove demokratičnih institucij ter svobodnih in poštenih volitev" v Venezueli.

Izrazil je pripravljenost ZDA na prilagajanje sankcij proti Venezueli glede na potek pogajanj. Vendar pa Guaidója na vrh ni povabil, tako kot tudi ne predsednika Nicolása Madura.

Spomnimo, Guaidó se je za začasnega predsednika Venezuele kot takratni predsednik narodne skupščine razglasil kar sam na protestih proti predsedniku Maduru konec januarja leta 2019. Nekaj mesecev pozneje je celo izjavil, da bi sprejel ameriško vojaško posredovanje v Venezueli.

Na vrh Amerik ni bil povabljen niti predsednik Kube Miguel Díaz Canel, ki je v sredo izjavil, da je t. i. Monroejeva doktrina, kot kaže, še vedno živa. Gre za doktrino petega predsednika ZDA Jamesa Monroeja o tem, da se evropske sile ne smejo vpletati v zadeve ameriške celine, kar je v praksi pomenilo, da so ZDA celotno zahodno poloblo začele dojemati kot območje pod njihovim nadzorom.

ZDA na vrh niso povabile voditeljev Venezuele, Kube in Nikaragve, saj jim očitajo nedemokratičnost. Nekaj drugih na čelu z mehiškim predsednikom Andrésom Manuelom Lópezom Obradorjem je zaradi tega odpovedalo lastno udeležbo, vendar pa so v Los Angeles na pogovore o gospodarskem razvoju, podnebnih spremembah, pandemiji, mamilih, migracijah, vojni v Ukrajini in številnih drugih temah poslali zunanje ministre.

ZDA napovedale vlaganje v Srednjo Ameriko

ZDA v času vrha objavljajo številne pobude, kot zadnjo so v sredo predlagale ustanovitev zdravstvenih korpusov Amerike, preko katerih bi radi izboljšali sposobnosti in veščine 500.000 zdravstvenih delavcev po južni soseščini.

V torek so ZDA naznanile več kot tri milijarde dolarjev vredne programe za razvoj Srednje Amerike, od koder zadnja leta v ZDA prihaja največ prebežnikov, ki bežijo pred nasiljem in revščino v svojih državah.

Biden je naznanil tudi ameriško partnerstvo za pospešitev okrevanja po pandemiji in nadgradnjo obstoječih trgovinskih sporazumov. V Latinsko Ameriko vse bolj prodira Kitajska, ki je drugi največji trgovinski partner regije za ZDA in prvi, če se ne upošteva Mehike.

V petek, ko bo v konvencijskem centru Los Angelesa potekal zadnji dan vrha, je predviden sprejem deklaracije o migracijah, ki bo vsebovala zaveze voditeljev držav, da se spopadejo z vzroki bega prebivalstva v ZDA.

Ob začetku vrha je z juga Mehike ob meji z Gvatemalo odmevno krenila proti ZDA nova velika skupina več tisoč prebežnikov. Prihajajo iz Gvatemale, Hondurasa in Salvadorja, držav, katerih predsedniki so prav tako odpovedali udeležbo na vrhu, večinoma zaradi nezadovoljstva s kritikami o korupciji.

Prišlo pa je skupaj 23 voditeljev držav, kar pomeni, da jih je več kot leta 2018 v Peruju, ko je vrh Amerike bojkotiral nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, zaradi njega pa še nekaj drugih voditeljev. Takrat jih je bilo na Vrhu skupaj 17.

Biden se bo v Los Angelesu prvič doslej srečal tudi z brazilskim predsednikom Jairom Bolsonarom. Ta je še v torek hvalil Trumpa in ponavljal navedbe o sumljivih volitvah v ZDA leta 2020.