Na volilni supertorek so v 14 ameriških zveznih državah potekale demokratske strankarske volitve. V dan, ko je bilo na voljo več kot 1330 delegatov, je šel Bernie Sanders s prednostjo osmih delegatov, a je zdaj vodstvo z nizom zmag prevzel Joe Biden (pred supertorkom 58:50). Za osvojitev demokratske nominacije za predsednika je potrebnih 1991 delegatov, supertorek pa jih razdeli več kot 1300.

Biden, 77-letni nekdanji podpredsednik Baracka Obame med letoma 2009 in 2017, je zmagal v Massachusettsu, Virginiji, Severni Karolini, Tennesseeju, Alabami, Arkansasu, Oklahomi in Minnesoti. Sanders, 78-letni senator iz Vermonta, je zmagal v domači zvezni državi, Koloradu in Utahu. Uradnega zmagovalca ni še v Mainu, kjer sta Sanders in Biden skoraj izenačena, a je v rahli prednosti nekdanji podpredsednik (33,9 – 33,1 odstotka).

Kalifornija prepričljivo Sandersova, Teksas tesno Bidnu
Glavna nagrada supertorka sta največji zvezni državi po številu prebivalcev, ki s tem seveda prispevata največ delegatov. V Kaliforniji bo večina izmed 415 delegatov pripadla Sandersu (31,5 odstotka proti 22,4 odstotka Bidna po dobri polovici preštetih glasov).

Veliko tesneje je bilo v Teksasu, kjer se deli 228 delegatov, a kljub temu ni bilo dvoma, da je končni zmagovalec Biden. Po 94 odstotkih preštetih glasov v Teksasu je Biden prejel 33,6 odstotka, Sanders pa 29,9 odstotka.

Biden – Sanders 453:382
Pri demokratih delegatske glasove na strankarskih volitvah osvoji kandidat, ki dobi najmanj 15 odstotkov glasov in natančna porazdelitev zaradi zapletenih formul in pravil ne bo znana še več dni. Po trenutnemu številu zapriseženih delegatih ima Biden 453 delegatov, Sanders pa 382, navajata NPR/AP v svoji volilni aplikaciji.

Poraženca večera: Bloomberg in Warren
V igri po izstopu Peta Buttigiega in Amy Klobuchar uradno ostajajo še štirje kandidati. Prvič je na volilni oder stopil nekdanji newyorški župan Michael Bloomberg, a je milijarder po dosedanjih izidih očitno pogorel. Osvojil je le čezmorsko zvezno ozemlje Ameriško Samoo, ki pa na novembrskih predsedniških ZDA sploh ne sodeluje.

Po slabi predstavi je Bloomberg odstopil od kampanje za predsedniško kampanjo. "Pred tremi meseci sem vstopil v tekmo za predsednika, da bi premagali Donalda Trumpa. Danes zapuščam tekmo iz istih razlogov," je dejal v izjavi za javnost. V teh treh mesecih je Bloomberg za kampanjo zapravil pol milijarde dolarjev svojega denarja.

Bloomberg je svojo podporo po umiku namenil Bidnu. "Vedno sem bil prepričan, da se poraz Donalda Trumpa najbolje začne s poenotenjem za enim kandidatom. Po včerajšnjem glasovanju je jasno, da je ta kandidat moj prijatelj in velik Američan Joe Biden," je še dejal.

V boju za demokratsko predsedniško nominacijo ostajata še senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren in kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard. A potem ko je v domači zvezni državi Warrenova osvojila le tretje mesto, je malo verjetno, da bo še vztrajala, zlasti ker ima zapriseženih le 50 delegatov. Bloomberg je dobil prvih 44, Gabbardova pa sploh prvega.

Sorodna novica "Sandersovi predlogi so pozitivni, a noben izmed njih ne ogroža kapitalizma"

Veter v jadra od sokandidatov
Tako župan iz Indiane Pete Buttigieg kot senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, ki sta odstopila od kampanje v nedeljo in ponedeljek, sta podporo že izrekla Bidnu, na ponedeljkovem zborovanju v Dallasu pa se mu je pridružil še Teksašan Beto O'Rourke, še en že nekdanji demokratski kandidat. Buttigieg lahko Bidnu ponudi 26 delegatskih glasov, Klobucharjeva pa sedem.

Podpredsednik z najmanj denarja in osebja
Bidnu je zmaga v Južni Karolini dal nov veter tudi pri zbiranju finančne podpore. V 48 urah je zbral pet milijonov dolarjev, to je največ, kar mu je uspelo doslej doseči v dveh dneh skupaj. Okrepitev zbiranja sredstev je nujna, saj je Biden na primer februarja zbral 18 milijonov dolarjev, Warrenova 29 milijonov, Sanders pa kar 46,5 milijona dolarjev.

Biden suveren v državah, ki so v 2016 izbrale Trumpa
Biden ima prav tako najmanjši volilni štab in najmanj razvejano mrežo prostovoljcev na terenu. Pri Sandersu je ravno obratna slika, a vseeno to na supertorek ni spremenilo predvidenih razmerij. Ključni volilni blok za demokrate – temnopolti so v veliki večini podprli Bidna, ki je pritegnil tudi veliko glasov belih volivcev iz predmestij, med katerimi naj bi številni v državah, kot sta Virginija in Severna Karolina, pred štirimi leti na predsedniških volitvah raje podprli Donalda Trumpa kot pa takratno demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton.