Obtožuje ga terorizma in genocida zaradi 12-dnevne kampanje prejšnji mesec, ki je ovirala dobavo materiala bolnišnicam za zdravljenje bolnikov s covidom-19.

Začasna predsednica države Jeanine Áñez je na družbenem omrežju Twitter po navedbah francoske tiskovne agencije AFP zapisala, da je državni tožilec "na ICC-ju v Haagu, kjer vlaga tožbo zaradi zločinov proti človečnosti zoper Eva Moralesa in druge".

Po navadi države sporočajo ICC-ju domnevne resne kršitve, ne vlagajo pa neposredno tožbe. Sodišče nato odloči, ali so zadostni razlogi za uvedbo preiskave.

Ultrakonservativna predsednica, ki je prevzela predsedniški položaj po lanskem pobegu Moralesa v tujino po tem, ko ga je vojska pozvala k odstopu, je navedla, da se obtožbe nanašajo na "zasedbo mest, ki je povzročila več kot 40 smrti zaradi pomanjkanja kisika", ki ga niso mogli dobaviti bolnišnicam.

Morales, ki je po navedbah AFP-ja še vedno zelo vpliven v Boliviji, zanika obtožbe in pravi, da so "dimna zavesa, s katero želijo preusmeriti pozornost Bolivijcev z ekonomske, zdravstvene in humanitarne katastrofe v državi" pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami.

Socialist Morales je bil na oblasti v Boliviji skoraj 14 let, nato je 10. novembra lani po treh tednih nasilnih protestov proti njegovi ponovni izvolitvi na volitvah in pozivu vojske odstopil ter pobegnil v tujino, kjer ima zdaj azil v Argentini.

Nove volitve so bile sprva predvidene maja letos, a so jih preložili najprej na 6. september in nato na 18. oktober. Morales, ki ne sme znova kandidirati, je svoje privržence spodbujal k nasprotovanju preložitvi volitev. Med 12-dnevno akcijo so med drugim postavili 142 cestnih zapor po državi, kar je oviralo prevoz zdravstvenega materiala bolnišnicam, kjer so zdravili bolnike z novim koronavirusom.

V Boliviji so do zdaj potrdili več kot 118.000 primerov okužb s tem virusom, skoraj 5300 ljudi je umrlo.