Kanadčani se bodo na parlamentarne volitve odpravili 21. oktobra, javnomnenjske raziskave pa dve največji stranki, Liberalno stranko Kanade in Konservativno stranko Kanade, postavljajo ob bok druga drugi, saj imata obe nekaj nad 30-odstotno podporo. Kot tretja pot se predstavlja Nova demokratska stranka (NDP), na preboj v parlament računajo tudi Zelena stranka Kanade, Bloc Québécois in Ljudska stranka Kanade. Drugi so daleč zadaj.

Predvolilna kampanja v Kanadi v nasprotju z dolgotrajnim postopkom izbiranja predsednika države v ZDA traja malo časa – 40 dni, predsedniki omenjenih strank pa so se v tem času pomerili na štirih televizijskih soočenjih – dve sta v duhu uzakonjene dvojezičnosti potekali v francoskem jeziku, dve v angleškem. Politiki so na vseh vse puščice uperjali v trenutnega premierja Trudeauja, ta pa jim je odgovarjal: "Nismo popolni, a v zadnjih štirih letih smo opravili veliko dela. Še naprej moramo graditi Kanado, ki bo bolj odprta, poštena in učinkovita."

Trudeau, ki se predstavlja kot zelo progresiven, liberalen, samooklican feministični politik, je v prvem mandatu nekaj svojih obljub izpolnil, kot na primer legalizacija uporabe marihuane v nemedicinske namene in zagon programa, s katerim država namenja mesečni znesek družinam za pomoč pri pokritju stroškov za otroke, mlajše od 18 let. Ujel pa se je tudi v nekaj neizpolnjenih obljub ter manjših in večjih škandalov, zato so Kanadčani v zadnjem letu izgubili navdušenje, skoraj slepo zaljubljenost v politika, ki se je leta 2015 kot svež obraz in nepopisan list zavihtel v vrh kanadske politike in s svojo karizmo očaral vse po vrsti. Liberalcem oziroma Trudeauju je takrat uspelo poraziti voditelja konservativcev Stephena Harperja, ki je državo vodil od leta 2004.

Prvo nespametno potezo in kršenje etičnih pravil po prevzemu položaja si je Trudeau, ki ima diplomo iz literature in pedagogike, privoščil leta 2016, ko je sprejel povabilo za tropski oddih na otoku, ki ga ima v lasti filantrop in poslovnež Aga Khan. Februarja lani je sledil obisk Indije, ki se je spremenil v piarovsko moro, piše BBC. Mediji in Kanadčani so se norčevali zaradi fotografij, na katerih je Trudeau z družino (z ženo, nekdanjo televizijsko voditeljico Sophie Grégoire imata tri otroke – danes 12-letnega Xavierja, 10-letno Ello-Grace in petletnega Hadriena) večkrat poziral v tradicionalnih indijskih oblačilih, ter protestirali, ker je bil na enega izmed uradnih dogodkov povabljen tudi kanadski sikhovski separatist. Poleg tega je ves obisk dajal vtis, da je šlo bolj za sproščeno druženje kot resne politične in gospodarske sestanke.

Vpletenost v korupcijsko afero?

Na začetku letošnjega leta je izbuhnil mnogo pomembnejši škandal, ki je očrnil ugled Trudeauja kot brezmadežnega in poštenega politika. Vladi so namreč očitali vpletenost v preiskovanje afere korupcije in podkupovanja gradbenega podjetja SNC-Lavalin, ki je eden glavnih delodajalcev v Quebecu. Podjetju s sedežem v Montrealu so očitali, da je med letoma 2001 in 2011 družini libijskega voditelja Moamerja Gadafija v zameno za naročila v Libiji plačal okoli 31 milijonov evrov podkupnine. SNC-Lavalin je odprto lobiral za zunajsodno poravnavo, namesto da bi šel primer na sodišče, saj naj bi zadevo uredili znotraj podjetja in spremenili način delovanja.

Korupcijski škandal je prerasel na vladno raven, ko so februarja kanadski časniki poročali, da je kabinet premierja skušal pritisniti na pravosodno ministrico Jody Wilson-Raybould, da se vplete v korupcijski škandal. Wilson-Raybouldovo so prosili, naj prepriča državno tožilstvo, naj si premisli glede možnosti poravnave, a se je ministrica uprla. Pozneje je Wilson-Raybouldova priznala, da je bila konec lanskega leta pod stalnim pritiskom vladnih predstavnikov, naj se kot ministrica vmeša v delo tožilstva, da primer SNC-Lavlin ne bi šel na sodišče. Nanjo naj bi pritiskal tudi Trudeau, a premier je očitke zavračal. Epilog afere je bil, da sta poleg pravosodne ministrice odstopila tudi predsednica odbora za vladne finance Jane Philpott in eden glavnih premierjevih sodelavcev Gerald Butts.

Negativen odziv si je Trudeau prislužil tudi zaradi odločitve, da je kot glasen zagovornik varovanja okolja in borec proti podnebnim spremembam podprl gradnjo tri milijarde evrov vrednega podaljška naftovoda, ki mu okoljevarstveniki in staroselci nasprotujejo, ter tudi, ker ni prekinil spornega orožarskega posla s Savdsko Arabijo.

Zaradi t. i. afere blackface Kanada na nogah

Nato pa se je septembra pojavilo več fotografij, zaradi katerih je na drugi strani Atlantika znova završalo. Objavljena je bila namreč fotografija z dogodka zasebne šole iz leta 2001, na kateri je Trudeau v tistem času učil. Tema večera je bila Tisoč in ena noč, takrat 29-letni Trudeau pa se je našemil v Aladina, pri tem pa si je obraz in roke pobarval s temno barvo. Ni trajalo dolgo, da so mediji izbrskali še dve slikovni gradivi Trudeauja v temni maski (angleško: brownface oziroma blackface). Kanadska televizija Global News je objavila videoposnetek Trudeauja z začetka 90. let, kjer ima temno pobarvan obraz, vrat in roke, vzniknil pa je še en ločeni video iz istega obdobja.

Pojasnimo: blackface je izraz za način ličenja obraza, ki je bil predvsem v 19. stoletju priljubljen pri pretežno belskih umetnikih ličenja in stereotipno prikazuje temnopolte z uporabo črne barve in pretiranih obraznih značilnosti, kot so širok nos in velika usta. Danes ta praksa velja za nespoštljivo in žaljivo.

Kanadski muslimani so njegove fotografije s potemnjenim obrazom označili za "obsojanja vredne" in "spomin na zgodovino rasizma in orientalistične mitologije, kar je nesprejemljivo", politični tekmeci so govorili o žalitvi in ponižanju. Trudeau z opravičilom ni čakal dolgo. Posul se je s pepelom in priznal, da je bilo to, kar je storil, rasistično in narobe.

Rasizem v Kanadi ni izkoreninjen

Incident, ki se je mnogim sicer zdel pretiran in vihar v kozarcu vode, pa je opozoril na mnogo resnejše vprašanje sistematičnega rasizma v Kanadi predvsem do staroselcev, med katerimi je veliko zapornikov, kriminalcev pa tudi žrtev nasilja, veliko jih živi v revščini in so izključeni iz družbe. Temnopolti prebivalci Toronta so kar 20-krat bolj kot belci izpostavljeni tveganju, da jih bodo policisti ustrelili. Pripadniki manjšin so ob tem opozorili tudi na zakon, ki ga je sprejela provinca Quebec in ki prepoveduje javnim uradnikom nošenje verskih simbolov. "Fotografija premierja s potemnjenim obrazom je napačna. A dejstvo, da provinca v Kanadi opozarja člane določenih verskih skupin, da so drugorazredni državljani in da morda ne bodo dobili službe – to pa je še tisočkrat hujše," je takrat dejal predstavnik svetovne sikhovske organizacije Balpreet Singh.

Novi premier nekdo z ameriškim državljanstvom?

Po škandalu je podpora liberalcem močno padla, a se je nato postopno znova dvignila, zato je vprašanje, ali bodo naslednji teden, ko bodo Kanadčani stali pred volilno skrinjico, res še imela kakšen vpliv na odločanje o podpori strankam. Sploh zato, ker tudi voditelji drugih strank niso brez masla na glavi. Vodja konservativcev je 40-letni Andrew Scheer, ki je postal prvo ime stranke leta 2017, a se še vedno ni popolnoma uveljavil na političnem prizorišču. "Poleg tega Scheer nima karizme in zvezdniškega pridiha, ki krasita Trudeauja," je za Guardian ocenil politični strokovnjak Matthew John.

Scheera, za katerega so to prve zvezne volitve, so poleg tega mediji že pred začetkom volilne kampanje ujeli na laži, saj je zamolčal, da ima poleg kanadskega tudi ameriško državljanstvo. S tem pravno seveda ni nič narobe, a v javnosti si je prislužil vtis hinavca, lažnivca in dvoličneža, še posebej zato, ker je v preteklosti sam napadel politično tekmico Michaelle Jean, ko se je potegovala za položaj generalne guvernerke, nekakšne podaljšane roke britanske kraljice Elizabete II. v Kanadi. Scheer se je takrat, leta 2005, vprašal: "Ali se vam zdi Jeanova še dobra izbira, glede na to, da ima francosko in kanadsko državljanstvo? Kaj pa, če bi imela namesto francoskega tudi ameriški potni list?"

Scheerov oče je Američan, ki se je preselil v Kanado in se tam poročil z domačinko. Andrew je bil rojen v Ottawi, a je oče ob njegovem rojstvu zanj zaprosil tudi za ameriško državljanstvo. Ko je postal vodja konservativcev, je začel postopek za vrnitev ameriškega potnega lista. V Kanadi sicer živi okoli 340.000 priseljencev iz ZDA, ki imajo dvojno državljanstvo.

To so prve zvezne volitve tudi za 40-letnega voditelja levosredinskih Novih demokratov Jagmeeta Singha, sicer sikha, ki vedno na glavi nosi turban. Stranka ima veliko težav s financiranjem, tretjina njenih dozdajšnjih poslancev pa se ni odločila za vnovično kandidaturo, zato poznavalci napovedujejo, da bi lahko na volitvah izgubila veliko poslanskih sedežev. Do zdaj jih je imela v 338-članskem parlamentu 44.

Novega voditelja ima tudi separatistična stranka Bloc Quebecois, ki ima svoje kandidate le v pretežno francosko govoreči provinci Quebec, a je zaradi velikosti – je največja med 13 kanadskimi provincami – in poseljenosti – za Ontariom je druga najbolj poseljena provinca – zelo pomembna. Stranko vodi 54-letni Yves-Francois Blanchet. Voditeljica Zelenih pa je 65-letna Elizabeth May, za katero so to že četrte zvezne volitve.

Tabela: Glavne razlike med liberalci in konservativci

Rast se umirja, brezposelnost nizka

Glavni temi predvolilne kampanje sta gospodarstvo in podnebne spremembe. Kanadsko gospodarstvo je dobro in trdno – letos naj bi zraslo za dva odstotka, obeti za prihodnje leto pa zaradi nestabilnih mednarodnih gospodarskih razmer, trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko ter nihajočih cen nafte niso tako ugodni. Brezposlenih je 5,7 odstotka delovno aktivnih ljudi, kar je ena najnižjih stopenj v zgodovini države. Povprečna brezposelnost v obdobju med letoma 1966 in 2018 je bila namreč 7,6-odstotna. A problem ostaja zadolženost, piše Reuters – leta 2018 je bil vsak Kanadčan za vsak dolar, ki ga je zaslužil, zadolžen za 1,74 dolarja, kar je najslabše razmerje med dohodkom in zadolženostjo med državami skupine G-7. Ljudi, sploh v velikih mestih, kot sta Toronto in Vancouver, tarejo tudi visoke cene nepremičnin.

Na tnalu: davek na ogljikove izpuste

Konservativci v predvolilni kampanji igrajo predvsem na vprašanje finančne prihodnosti ljudi, liberalci pa so v ospredje svojega programa postavili okolje in zeleno prihodnost. Ena ključnih razlik med strankama je mnenje o uvedbi zveznega davka na ogljik, ki ga za zdaj poznajo le štiri province – tiste, ki niso predstavile svojih načrtov za boj proti podnebnim spremembam, zato je davek uvedla kar zvezna vlada. Liberalna vlada želi uresničiti obveze iz pariškega podnebnega dogovora, zato vztraja, da je treba obdavčiti izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Čeprav bi davek povzročil dvig cen goriva, pa liberalci trdijo, da se bodo državljanom stroški povrnili ob vračilu dohodnine.

Konservativci "uvedbi nepravičnega davka na vse mogoče", kot ga imenujejo, nasprotujejo, in Scheer je že napovedal, da bo v primeru prihoda na oblast ta davek takoj odpravil.

Novi demokrati po drugi strani odpirajo nove teme in skušajo pridobiti glasove predvsem pri opozarjanju na druge teme – zadolženost študentov, stanovanjsko problematiko in rast plač.
Obeta se jim okoli 14 odstotkov glasov. A politični strokovnjak Alex Marland je bil v pogovoru za BBC jasen: "Volivci pravijo, da želijo razpravo o gospodarstvu, zdravstveni oskrbi, podnebju. A bodimo odkriti – na koncu se bodo odločali med tem, ali jim je všeč Justin Trudeau ali ne."

Ključna bosta Quebec in Ontario

Javnomnenjske ankete konservativcem najbolje kažejo v redko naseljenih provincah Alberta in Saskatchewan, ki tradicionalno veljata za njihovo najtrdnejšo bazo, liberalci pa vodijo v provincah Quebec in Ontario, iz katerih prihaja tudi največ volivcev, zato sta ključni za obe strani, poroča Telegraph. Za večino stranka potrebuje vsaj 170 sedežev v 338-članskem parlamentu.

Bodo mladi tokrat obrnili hrbet Trudeauju?

Trudeauja in liberalce so leta 2015 na čelo vlade ponesli predvsem mladi, saj se jim je uspel približati s svojo mladostjo, odprtostjo, sodobnostjo in dovzetnostjo za nove tehnologije in najnovejše družbene trende pa tudi z obljubami, kot so boj za čistejše okolje, sprejetje 25.000 sirskih beguncev, legalizacija marihuane in sprememba volilnega sistema. Trudeau je liberalce od tretje najmočnejše stranke, ki je imela v parlamentu po volitvah leta 2011 le 34 poslancev, popeljal na prestol in s svojim šarmom osvajal vse po vrsti. A od takrat so minila štiri leta, navdušenje nad Trudeaujem pa je mnoge volivce minilo. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko znova ključno vlogo pri tem, ali bo osvojil še drugi premierski mandat, odigrali mladi. Ankete kažejo, da bo liberalce v starostni skupini volivcev med 18. in 29. letom tokrat volilo le 27 odstotkov – še lani bi bilo takih 38 odstotkov. Podpora konservativcem med mladimi je medtem narasla z 19 na 23 odstotkov, je objavilo podjetje Nanos.

Leta 2015 je bil Trudeau kot nepopisan list tisti dejavnik, ki je mlade spodbudil do te mere, da so se v večjem številu udeležili volitev, saj jih je v skupini med 18. in 24. letom volilo kar 57 odstotkov, na prejšnjih volitvah leta 2011 pa le 39 odstotkov. Na volitvah leta 2015 je bila tudi sicer visoka volilna udeležba, 68,5-odstotna, kar je največ po letu 1993. Letos mladi med 18. in 34. letom predstavljajo skoraj četrtino vseh volivcev, in če bi se glasovi tistih mladih, ki se tudi sicer nagibajo k levi politični opciji, razdelili med liberalce, nove demokrate in Zelene, bi lahko to odprlo pot na oblast desnosredinskim konservativcem. Ali kot je za Guardian dejal profesor Nelson Wiseman: "Mladi so spoznali, da Trudeau ni nov veter, ampak čisto konvencionalni politik."

Trump vse prej kot Trudeaujeva "sorodna duša"

Na zunanjepolitičnem parketu si je Trudeau ob prihodu na oblast "naravnega zaveznika" našel v takratnem ameriškem predsedniku Baracku Obami, s katerim naj bi bila "sorodni duši", do "nacionalizma Donalda Trumpa, ki želi le deliti ljudi", pa ni skrival, da občuti le prezir. A prav dejstvo, da si s Trumpom ne bi mogla biti različnejša, je Trudeau kot branilec liberalnih vrednot in zagovornik globalizma na mednarodni sceni izkoristil v svojo korist in tako sebi kot Kanadi povečal veljavo in ugled v svetu. Trumpu se ni mogel dolgo izogibati in se je tudi zapletel v spor z njim, potem ko so ZDA zahtevale ponovna pogajanja o Severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu. Trump je nato s pojasnilom, da gre za "državno varnost", obdavčil uvoz kanadskega jekla in aluminija ter kritiziral kanadski protekcionizem pri mlečnih izdelkih. ZDA, Kanada in Mehika so navsezadnje le dosegle trgovinski dogovor.

Volilno pravico imajo vsi Kanadčani in tisti s stalnim prebivališčem v državi, ki so starejši od 18 let. Parlament je dvodomen – poslanska zbornica ima 338 članov, ki so izvoljeni na splošnih volitvah kot člani strank, 105 članov senata pa imenuje generalni guverner na predlog premierja in lahko to funkcijo opravljajo do 75. leta starosti. Volivci izmed lokalnih kandidatov za poslanca izberejo enega, ki nato v poslanski zbornici predstavlja določeno okrožje. Običajno vodja stranke, ki je v poslanski zbornici prejela največ sedežev, postane premier.