Konec prejšnjega tedna je spodnji dom argentinskega parlamenta po razgreti razpravi načelno odobril sveženj 300 ukrepov za krčenje porabe, nato pa so v torek poslanci začeli glasovanje o vsakem posameznem členu posebej.

V nadaljevanju so opozicijski poslanci pri posameznih členih zahtevali številne spremembe, predvsem na področju privatizacije državnih podjetij in delitve državnih virov.

Predsednikova stranka Svoboda napreduje (LLA), ki ima v parlamentu le 38 poslanskih sedežev od 257, je po zavrnitvi teh členov predlog zakona umaknila iz obravnave in ga vrnila na pristojni odbor, opozicijo pa obtožila izdaje.

Po glasovanju v spodnjem parlamentu mora zakonodajo potrditi tudi senat, kjer pa ima LLA še manjši odstotek glasov, saj ima le sedem senatorjev od 72.

Oglasil se je tudi Milei, ki je na obisku v Izraelu, in sporočil, da se njegova vlada ni pripravljena "pogajati s tistimi, ki so uničili državo". Kot je še dodal, so se zavedali, da ne bo lahko spremeniti sistema, v katerem so politiki obogateli na račun Argentincev.

Želja po deregulaciji gospodarstva

Milei je oktobra lani zmagal v drugem krogu predsedniških volitev s 56 odstotki glasov, k čemur mu je pomagal tudi val jeze prebivalcev države, ki že leta trpi zaradi gospodarske krize in kjer letna inflacija znaša več kot 200 odstotkov, 40 odstotkov ljudi pa živi pod pragom revščine.

Za hudo gospodarsko krizo je krivil razsipno čezmerno porabo, ki so jo po njegovem mnenju ustvarile prejšnje vlade, predvsem pod vodstvom levosredinskih peronistov.

Svoj mandat je začel z devalvacijo pesa za več kot 50 odstotkov, ukinitvijo subvencij za gorivo, zmanjšanjem števila ministrstev za polovico in odpravo na stotine pravil, s čimer naj bi dereguliral gospodarstvo.

Nekateri opozicijski poslanci so tiste, ki podpirajo Mileieve reforme, pozvali h kompromisu. "Od vladajoče stranke pričakujemo nekaj prožnosti. Radi nenehno izgubljajo," je dejal opozicijski poslanec Miguel Pichetto.