Za najhujši primanjkljaj v zgodovini otoka krivijo obdobje močnega deževja, ki mu je sledilo daljše obdobje suše, porast lokalne potrošnje in upad števila pridelovalcev marihuane.

"To je kulturna sramota," je dejal Triston Thompson iz Tacaye, svetovalnega podjetja za jamajško industrijo kanabisa. Jamajka, ki jo mnogi samodejno povezujejo z marihuano, reggae glasbo in rastafarijanci, je leta 2015 regulirala industrijo medicinske marihuane in dekriminalizirala manjše količine marihuane.

Sorodna novica Humboldt: Kjer pridelajo največ marihuane - in kjer izgine največ ljudi

Otoške oblasti tudi dovoljujejo posameznikom pridelovanje do pet sadik, rastafarijanci pa lahko marihuano kadijo v obredne namene. A uveljavljanje zakonodaje je precej ohlapno, saj številni turisti in domačini še naprej kupujejo marihuano na ulici, kjer je je sicer vse manj in je vse dražja, navaja Daily Mail.

Obilno deževje med lansko sezono orkanov je močno prizadelo gojišča marihuane, ki jih je dokončno dotolkla še suša, ki je sledila, kar je kmetom povzročilo več 10.000 dolarjev izpada. "Uničilo nam je vse," pravi Daneyel Bozra, ki goji marihuano v vasi Accompong na jugozahodu Jamajke.

"Najhujše leto"

Položaj so še dodatno otežili strogi ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, vključno s policijsko uro ob 18. uri, zaradi katere pridelovalci niso mogli obdelovati svojih polj ponoči, kot je to navada, je povedal 29-letni Kenrick Wallace, ki goji slab hektar marihuane v Accompongu s pomočjo 20 drugih kmetov.

Wallace ocenjuje, da je v zadnjih mesecih izgubil več kot 18.000 dolarjev in pridelal le 136 kilogramov v primerjavi s 340, kolikor je sicer povprečje ob normalnih letinah.

Aktivisti pravijo, da sta pandemija in rahljanje jamajške zakonodaje glede marihuane privedla do porasta lokalne porabe, kar je doprineslo k pomanjkanju zalog kljub upadu turizma. "Lansko leto je bilo najhujše leto. Nikdar prej nismo še imeli take izgube," pravi Thompson. "Prav smešno je, celoten koncept pomanjkanja marihuane na Jamajki!"