Trump, ki vodenje ZDA drugič prevzema 20. januarja, je na torkovi novinarski konferenci v Mar-a-Lagu dejal, da se ni pripravljen odreči možnosti vojaškega zavzetja Panamskega prekopa in Grenlandije, saj ju ZDA potrebujejo za "gospodarsko varnost".

Panamski zunanji minister Javier Martínez-Acha je še isti večer povedal, da bo prekop ostal v njihovih rokah, o njegovi suverenosti pa se ne bodo pogajali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Danska je sporočila, da ni zaskrbljena zaradi groženj novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa z vojaškim zavzetjem Grenlandije, njenega avtonomnega ozemlja.

"Poskušam se držati realnosti. Mislim, da bi si vsi naredili uslugo, če bi se nekoliko umirili," je poudaril danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen, ki je prepričan, da Danska ni v zunanjepolitični krizi. Dodal je, da se Grenlandija lahko osamosvoji, če to želijo njeni prebivalci, vendar je malo verjetno, da bi postala ameriška zvezna država.

Rasmussen je ob tem spomnil na strateški interes Washingtona glede Arktike, zlasti v kontekstu naraščajočih svetovnih napetosti in podnebnih sprememb. Dodal je, da Danska ostaja odprta za dialog z ZDA za okrepitev sodelovanja v regiji. Ob tem je dejal, da ima glede Trumpa "svoje pomisleke, vem pa tudi, da ne smeš povedati vsega, kar misliš, na glas".

EU: Treba spoštovati suverenost držav

V obrambo Grenlandiji je stopila tudi nemška vlada. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit je dejal, da Nemčija verjame v načelo, da se meja ne sme premikati s silo. Nemški kancler Olaf Scholz pa je pozneje sporočil, da so voditelji EU-ja osupli nad izjavami Trumpa. "V mojih pogovorih z našimi evropskimi partnerji je bilo opazno nerazumevanje, ko gre za trenutne izjave ZDA glede načela nedotakljivosti meja," je dodal.

Podporo Danski je v tem primeru v sredo izrekel francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot, ki je v radijskem intervjuju poudaril, da EU ne bo dovolil nikomur, da napada njegove suverene meje. "Smo močna celina. Moramo se še okrepiti," je povedal.

Tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho je medtem glede izjav Trumpa poudarila, da je treba spoštovati suverenost držav. Na vprašanje, ali za Grenlandijo velja klavzula o vzajemni obrambi, ki članice EU-ja zavezuje k medsebojni pomoči v primeru napada, pa je odgovorila pritrdilno. "Vendar dejansko govorimo o nečem izjemno teoretičnem," je še dodala.

Čeprav so Grenlandci državljani EU-ja zaradi danskega državljanstva, pa Grenlandija ni del Unije, saj je po pridobitvi avtonomije leta 1985 zapustila Evropsko gospodarsko skupnost. Otok kljub temu z EU-jem ohranja tesne vezi.

Grenlandski premier se je sešel z danskim kraljem

Trumpove ambicije bodo najverjetneje tudi tema današnjih pogovorov med neodvisnosti naklonjenemu premierju Grenlandije Mutom Egedejem, ki je v danski prestolnici od torka, in kraljem Frederikom X. Iz kraljeve palače niso navedli podrobnosti glede pogovorov.

Trump za Grenlandijo meni, da gre za strateško pomembno ozemlje, njegovi zadnji komentarji pa so sledili obisku njegovega sina Donalda Trumpa mlajšega na danskem avtonomnem ozemlju, ob katerem so v Københavnu ponovili, da arktični otok, nekdanja danska kolonija, ni na prodaj.

Trump: Pristojbine za ameriške ladje so nepravične

Glede Panamskega prekopa je Trump dejal, da so pristojbine za ameriške ladje, ki plujejo čez prekop, nepravične, ob tem pa izpostavlja domnevni kitajski nadzor nad potjo med Atlantskim in Tihim oceanom. Trump je decembra celo dejal, da so ob kanalu razporejeni kitajski vojaki, kar je panamski predsednik José Raúl Mulino zanikal.

Kitajska je po ZDA drugi največji uporabnik kanala, v Panami pa ima tudi obsežne naložbe. Pristanišča na vhodih v kanal upravlja podjetje s sedežem v Hongkongu CK Hutchison Holdings, poroča BBC.

Panamski prekop so leta 1914 odprle prav ZDA, Panama pa je nadzor nad njim v celoti prevzela leta 1999 v skladu s sporazumom, ki je bil podpisan leta 1977.

ZDA so v preteklosti že napadle Panamo, in sicer leta 1989 z namenom odstavitve de facto voditelja Manuela Noriege, ki je bil prej partner ZDA in večletni sodelavec ameriške obveščevalne agencije Cia.

Trump z "gospodarsko silo" zagrozil Kanadi

Med dolgo novinarsko konferenco je Trump v torek zagrozil tudi Kanadi, ko je dejal, da je za izpolnitev cilja priključitve severne sosede pripravljen uporabiti "gospodarsko silo".

Odhajajoči predsednik kanadske vlade Justin Trudeau je v odzivu poudaril, da Kanada ne bo nikoli in nikdar del ZDA.